Jedro

Revizija je v postopkih izvršbe in zavarovanja omejena le na točno določene sklepe. Zoper preostale sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija ni dovoljena. Tak je tudi sklep o izdaji začasne odredbe.

Odločitev precedenčnega sodišča je odvečna takrat, ko pomen pravnega vprašanja ne sega prek konkretne zadeve, ker spodnjo premiso sestavljajo zelo specifične dejanske okoliščine primera.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Toženka je po svojih organih (Razsodišču I. in II. stopnje) zoper tožnika, ki je kot zdravnik njen član, vodila disciplinski postopek. V njem je bilo ugotovljeno, da je zdravniški poklic opravljal v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, kar je imelo za posledico poslabšanje zdravja ali celo smrt pacienta. Izrečen mu je bil disciplinski ukrep - javni opomin, ki je bil objavljen v glasilu toženke. Tožnik s tožbo izpodbija zakonitost izrečenih sklepov in zahteva plačilo odškodnine.

2.Sodišče prve stopnje je z delno sodbo in sklepom (I) zavrnilo nedenarni tožbeni zahtevek in (II) ugodilo ugovoru toženke zoper sklep o zavarovanju, ta sklep razveljavilo in predlog za zavarovanje zavrnilo.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijano odločbo.

4.V zvezi s to odločitvijo tožnik Vrhovnemu sodišču predlaga dopustitev revizije glede sledečih, kar dvaintridesetih vprašanj:

1.Ali sta sodišči uporabili pravilen materialnopravni predpis (tj. Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije in ne Pravilnik o disciplinski odgovornosti članov Zdravniške zbornice Slovenije in o postopku pred Razsodiščem Zdravniške zbornice Slovenije)?

2.Ali je v okoliščinah konkretnega primera za tožnika ugodnejši Pravilnik o disciplinski odgovornosti članov Zdravniške zbornice Slovenije in o postopku pred Razsodiščem Zdravniške zbornice Slovenije od Pravilnika o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije?

3.Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo glede vprašanja zastaranja pregona kršitve po Pravilniku o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije oz. po Pravilniku o disciplinski odgovornosti članov Zdravniške zbornice Slovenije in o postopku pred Razsodiščem Zdravniške zbornice Slovenije?

4.Ali je v okoliščinah konkretnega primera nastopilo zastaranje pregona tožniku očitanih kršitev?

5.Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo glede vprašanja zagotovitve pravice do zagovora?

6.Ali sta sodišči prve in/ali druge stopnje storili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 15. tč. 2. odst. 339. člena ZPP?

7.Ali je tožnik zdravniški poklic opravljal v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, kar je imelo za posledico poslabšanje zdravja ali celo smrt pacienta?

8.Ali sta sodišči prve in/ali druge stopnje glede vprašanja izpolnjenosti znakov kršitve po 1. točki 38. člena Pravilnika o organizaciji in delu Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije v zvezi z 2. členom Kodeksa medicinske deontologije kršili določbe pravdnega postopka (predvsem glede oblikovanja dokazne ocene)?

9.Ali sta sodišči prve in/ali druge stopnje glede vprašanja verodostojnosti izpovedbe priče dr. A. A. kršili določbe pravdnega postopka (predvsem glede oblikovanja dokazne ocene)?

10.Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, konkretno 1. točko 38. člena Pravilnika o organizaciji in delu Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije v zvezi z 2. členom Kodeksa medicinske deontologije?

11.Ali so v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni vsi znaki kršitve po 1. točki 38. člena Pravilnika o organizaciji in delu Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije v zvezi z 2. členom Kodeksa medicinske deontologije kršili določbe pravdnega postopka?

12.Ali sta sodišči prve in/ali druge stopnje storili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP?

13.Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo glede tožnikovega ravnanja v nasprotju s pravili znanosti in stroke, ki naj bi imelo za posledico poslabšanje zdravja ali celo smrt pacienta?

14.Ali je napotni zdravnik do ostalih zdravnikov v odnosu nadrejenosti ali podrejenosti?

15.Ali je med napotnimi in ostalimi zdravniki kakršnakoli hierarhija?

16.Ali mora ginekolog priporočen datum carskega reza zapisati v materinsko knjižico in/ali izvid, upoštevaje dejstvo, da lahko s tem negativno vpliva na odločitve drugega ginekologa, ko so ob kasnejšem pregledu izvidi lahko že povsem drugačni?

17.Ali so se ginekologi, ki pacienta pregledujejo kasneje, dolžni pri ginekologih, ki so opravili predhodne preglede, dolžni pozanimati glede njihovega mnenja ali priporočil?

18.Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo glede obveznosti vpisa priporočenega datuma carskega reza v materinsko knjižico ali izvid?

19.Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo glede vprašanja zagotavljanja obveščenosti (izbrane) ginekologinje s strani pacientke?

20.Ali je pacientka dolžna drugim zdravnikom, ki jo pregledujejo, prenesti navodila in/ali priporočila posameznega zdravnika?

21.Ali sta sodišči pravilno uporabili 54. člen Zakona o pacientovih pravicah?

22.Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo glede vprašanja obstoja oziroma pretrganja vzročne zveze med ravnanjem tožnika in smrtjo dvojčkov?

23.Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo glede obveznosti vpisa priporočenega datuma carskega reza v materinsko knjižico ali izvid?

24.Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo glede izpolnjenosti znakov kršitve po 1. točki 38. člena Pravilnika o organizaciji in delu Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije v zvezi z 2. členom Kodeksa medicinske deontologije?

25.Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo glede dokazanosti znakov kršitve po 1. točki 38. člena Pravilnika o organizaciji in delu Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije v zvezi z 2. členom Kodeksa medicinske deontologije?

26.Ali sta sodišči storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP?

27.Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo glede pacientkine pravice odločati o sami sebi?

28.Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo glede ustreznosti izrečenega disciplinskega ukrepa?

29.Ali so v okoliščinah konkretnega primera podani pogoji za izrek javnega opomina tožniku?

30.Ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 7. in 212. členom ZPP s tem, ko je preseglo trditveno podlago strank?

31.Ali ima sodba sodišča prve in/ali druge stopnje značilnosti sodbe presenečenja in pomeni kršitev tožnikove pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku)?

32.Ali sta v konkretnem primeru sodišči prve in/ali druge stopnje kršili prepoved izdaje sodbe presenečenja?

5.Predlog delno ni dovoljen, delno pa ni popoln.

6.Tožnik predlaga dopustitev revizije glede celotne odločitve sodišča druge stopnje - tudi glede dela, s katerim je to ugodilo ugovoru zoper sklep o zavarovanju, ta sklep razveljavilo in tožnikov predlog za zavarovanje zavrnilo. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki ureja postopek zavarovanja, v prvem odstavku 10. člena določa, da je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže, zavrne ali se mu ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Revizija je v postopkih izvršbe in zavarovanja torej omejena le na točno določene sklepe. Zoper preostale sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija ni dovoljena. Tak je tudi sklep o izdaji začasne odredbe. Ker revizije zoper tako odločitev ni, je tudi ni mogoče dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem delu predlog za dopustitev revizije tako ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP).

7.Predlog za dopustitev revizije pa je dovoljen glede dela odločitve sodišča druge stopnje o pritožbi zoper sodbo (prvi odstavek 367. člena ZPP). V zvezi s tem ZPP v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

8.Predpostavka za vsebinsko odločanje o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost. Spoštovanje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ki so do strank sicer stroge, je namreč nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča.

9.Obravnavani predlog, ki je pisan kot klasična revizija, ne kot predlog za njeno dopustitev, predpisanih zahtev ne izpolnjuje - ne zadosti zahtevam po natančnosti, konkretnosti in jedrnatosti. Gre namreč za skoraj dobeseden prepis predlagateljevih pritožbenih navedb, ki so le minimalno spremenjene in dopolnjene s kar dvaintridesetimi vprašanji, glede katerih je predlagana dopustitev revizije. Nekatera izmed vprašanj se v identični obliki ponovijo večkrat, nekatera so le jezikovno preoblikovana, vsebinsko pa sprašujejo enako. Določena vprašanja niso oblikovana natančno in konkretno (predvsem šesto, dvanajsto in šestindvajseto vprašanje), oziroma so jezikovno povsem nerazumljiva (enajsto vprašanje). Predlagatelj postavlja tudi vprašanja, ki ostajajo na ravni hipotetičnega, ker njihove pravne relevantnosti za to zadevo konkretizirano ne pojasni (štirinajsto in petnajsto vprašanje), temveč prepušča sklepanje o tem sodišču.

10.Predlagatelj preko zatrjevanih kršitev procesnega in materialnega prava, ki naj bi jih zagrešili sodišči prve in druge stopnje, v pretežnem delu pravzaprav vsebinsko napada dokazno oceno, izraža svoje nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in skuša obiti določbo drugega odstavka 370. člena ZPP, v skladu s katero revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Enako, seveda, velja tudi za predlog za dopustitev revizije. Konkretiziranih očitkov sodišču druge stopnje, da naj bi zastavljena vprašanja rešilo nezakonito, v predlogu sicer ni mogoče prepoznati. Ker predlog v bistvenem predstavlja le prepis pritožbe, na katero je sodišče druge stopnje že odgovorilo, se z razlogi sodišča druge stopnje pravzaprav vsebinsko sploh ne sooči.

11.Iz predloga tudi niso razvidne okoliščine, ki bi kazale na splošno pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj. Predlagatelj ne utemelji, v čem naj bi imeli odgovori na zastavljena vprašanja domet za pravni red in sodno prakso, ki bi segal onkraj izida postopka v konkretni zadevi. Njihovo občo pomembnost utemeljuje le s skopim povzetkom zakonske dikcije prvega odstavka 367.a člena ZPP. V zvezi s tem povsem pavšalno zatrjuje, da je rešitev postavljenih vprašanj pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava tudi za primerljive zadeve. Konkretnejših navedb glede tega ne podaja. Gre za vsebinsko prazno floskulo, ki ne zadosti zahtevi iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. V zvezi s tem je nepomembno predlagateljevo sklicevanje na neobstoječo sodno prakso Vrhovnega sodišča (ob kateri ne zatrjuje kakršnekoli neenotnosti sodne prakse višjih sodišč). Odločitev precedenčnega sodišča je namreč odvečna takrat, ko pomen pravnega vprašanja ne sega prek konkretne zadeve, ker spodnjo premiso sestavljajo zelo specifične dejanske okoliščine primera, kot v obravnavani zadevi.

12.Predlagatelj sicer navaja, da odločitev sodišča druge stopnje v zvezi s (tu) šestindvajsetim vprašanjem, odstopa od odločitve Vrhovnega sodišča v primerljivi zadevi. Opravilne številke te zadeve, v nasprotju s petim odstavkom 367.b člena ZPP, ne navede. V predlogu navaja le VSRS sodbo II Ips 290/2017 z dne 17. 5. 2018, a v zvezi s sedemindvajsetim vprašanjem, pri čemer glede tega ne zatrjuje nikakršnega odstopa od sodne prakse. Poleg tega trditve v zvezi s tem vprašanjem, ki ne spadajo v okvir dovoljenih novot 372. člena ZPP, prvič podaja šele v predlogu za dopustitev revizije.

13.Ker tožnikov predlog za dopustitev revizije v delu, ki se nanaša na sodbo sodišča druge stopnje, ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367b. člena ZPP zavrglo.

14.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1.1 Isto vprašanje v predlogu ponovi trikrat.

2.2 Isto vprašanje v predlogu ponovi dvakrat.

3.3 Isto vprašanje v predlogi ponovi dvakrat.

4.4 Isto vprašanje v predlogu ponovi dvakrat.

5.5 Isto vprašanje v predlogu ponovi dvakrat.

6.6 Isto vprašanje v predlogu ponovi dvakrat.

7.7 Isto vprašanje v predlogu ponovi dvakrat.

8.8 V predlogu postavi tudi enako vprašanje, ki se nanaša zgolj na vprašanje obstoja vzročne zveze - vprašanje je v navedenem torej že vključeno.

9.9 Prim. sklepi VSRS II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017, II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020, II DoR 468/2024 z dne 12. 3. 2025, II DoR 1/2025 z dne 12. 3. 2025 in številni drugi.

10.10 Betetto, N. Novela ZPP-E in postopek pred Vrhovnim sodiščem RS, Pravni letopis 1/2020, str. 35.