Jedro

Ob dejstvu, da je tožnik nesporno bil obveščen o poteku postopka izdaje gradbenega dovoljenja in bil hkrati s strani Upravne enote Maribor pozvan na udeležbo v postopku, sodišče ne dvomi, da se je tožnik zavedal, da je v teku postopek izdaje gradbenega dovoljenja in da bi ob potrebni skrbnosti, ko je nekaj podpisoval moral in mogel vedeti, da se soglasje nanaša na zadevo, povezano v zvezi z gradnjo protipoplavnih ukrepov.

Upoštevajoč, da je tožnik soglasje k projektni dokumentaciji nesporno podpisal, so vse navedbe o tem, da naj bi bil z zvijačo zaveden sicer šele v aprilu, kar ni časovno povezano s soglasjem z dne 18. 1. 2023 (ki so sicer prepozne), oz. da ni razumel oz. mogel prebrati zaradi starosti (torej v zmoti) in da to naj ne bi bila njegova prava volja v smislu predpostavk za veljavnost soglasja za konkretni upravni spor, nerelevantne.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov se zavrne.

III.Tožeča stranka je dolžna povrniti stranskemu udeležencu A., d. o. o., stroške postopka v višini 499,27 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Upravna enota Maribor je v izpodbijani odločbi izdala gradbeno dovoljenje investitorki Republiki Sloveniji, Direkciji RS za vode, za gradnjo protipoplavnih ukrepov 2. faza - visokovodnih zidov in nasipa, na parcelah št. *000, 001, 002, 003, 004, 005, 006, 007, 008, 009, 010, 011, 012, 013, 014, 015, 016, 017, 018, 019, 020, 021, 022, vse k. o. B., in sicer za manj zahtevni objekti in klasifikacijo objektov CC-SI 21520 - jezovi, pregrade in drugi vodni objekti (Uredba o razvrščanju objektov, Uradni list RS, št. 96/22). Navedla je opis gradnje, določila parcele, namenjene gradnji ter določila, da mora biti gradnja skladna s projektno dokumentacijo. Navedla je tudi mnenja in soglasja h gradnji.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je A., d. o. o., za Republiko Slovenijo, Direkcijo RS za vode, dne 13. 12. 2022 vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo protipoplavnih ukrepov - visokovodnih zidov, na parcelah št. *000, 001, 002, 003, 004, 005, 006, 007, 008, 009, 010, 011, 012, 013, 014, 015, 016, 017, 018, 019, 020, 021, 021, vse k. o. B. Tekom postopka so bila predložena številna mnenja in soglasja, med njimi tudi tožnika. Upravni organ ugotavlja, da zahtevek izpolnjuje pogoje, ki izhajajo iz prvega odstavka 54. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ-1) ter ostale predpisane pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, zato je dovoljenje tudi izdal.

3.Toženka je zavrnila pritožbo tožnika ter poudarila, da tožnik svoje udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni priglasil, prav tako pa je podal tudi soglasje z dne 18. 1. 2023, iz vsebine katerega je razvidno, da je tožnik seznanjen s projektom "Protipoplavni ukrepi za objekte v naseljih C. in B.", št. proj. ..../.. (A., d. o. o., marec 2022, dopolnitev november 2022), ki se izvaja v okviru projekta "Gradnja po pogodbenih določilih FIDIC (rumena knjiga) za zmanjševanje poplavne ogroženosti JZ dela Maribora in naselij ob Dravi SKLOP 2-območje C." in da na projektno dokumentacijo nima pripomb.

4.V zvezi s pavšalnimi navedbami podanimi v smeri, da projektne rešitve niso ustrezne pa pritožbeni organ pojasnjuje, da je v skladu s 14. členom GZ-1 projektant odgovoren za izdelavo projektne dokumentacije, ki jo prevzame v izdelavo, tako da je ta skladna s predpisi in zahtevami po tem zakonu. Glede na te ugotovitve, tožnik, ki niti nima strokovnega znanja, s pavšalnimi pritožbenimi navedbami s katerimi trdi, da bodo z nameravano gradnjo pri morebitnih poplavah njegove nepremičnine še bolj poplavljene kot leta 2012 brez, da bi predložil dokaze s katerimi bi izkazoval, da projektne rešitve niso ustrezne, ne more vzbuditi dvoma v pravilnost in zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

5.Tožnik v tožbi navaja, da izpodbija odločbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kršitev pravil postopka in zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter iz razlogov, zaradi katerega se upravni akt izreče za ničnega.

6.V bistvenem meni, da dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju DGD) ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke prvega odstavka 54. člena GZ-1 v zvezi z desetim odstavkom 39. člena GZ-1, saj ni skladna s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (v nadaljevanju Pravilnik), veljavnim v času izdelave DGD. DGD v tehničnem poročilu ne vsebuje opisa pričakovanih vplivov gradnje na neposredno okolico z navedbo ustreznih ukrepov za zmanjšanje teh vplivov, kot to zahteva druga alineja 10. člena Pravilnika. Prav tako DGD ne vsebuje ustrezne situacije obstoječega stanja, saj situacija ne vsebuje podatka o reliefu, stavbah in njihovih višinah, gradbenih inženirskih objektih, rabi zemljišč in rastlinstvu ter podatkov o zemljiških parcelah. Noben grafični prikaz iz DGD ne vsebuje prikaza obstoječih infrastrukturnih vodov ter hidrantov in drugih virov za gašenje, regulacijskih črt prostorskega akta ter podatka, katere meje zemljiških parcel so dokončne. Vse navedeno bi po določbi 10. člena Pravilnika DGD morala vsebovati. Dodatno tehnični prikaz v DGD ne vsebuje gradbene situacije, prikaza vertikalnega poteka in karakterističnih prerezov objektov niti tridimenzionalnega prikaza osnovnih gabaritov objektov, kot to za linijske gradbeno inženirske objekte, med katere spadajo visoko vodni zidovi (2. točka šestega odstavka 10. člena Pravilnika). Tožnik tudi navaja, da DGD ni podpisan s strani projektanta in vodje projektiranja, ko to zahteva 1. točka prvega odstavka 54. člena GZ-1.

7.Dodaja, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno tudi iz razloga, ker tožnik soglasja h gradnji po projektu nikoli ni podal. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naj bi tožnik dne 18. 1. 2023 podal soglasje, da je seznanjen s projektom "Protipoplavni ukrepi za objekte v naseljih C. in B.", št. proj. ..../.. in da na projektno dokumentacijo nima pripomb. Tožnik se je s projektno dokumentacijo seznanil šele po izdaji gradbenega dovoljenja, na kar je opozarjal že v pritožbenem postopku. Tožnik je tudi starejši, star je 80 let, slabega vida in sluha ter slabega splošnega zdravstvenega stanja, zato zapisov zaradi slabovidnosti ne bi mogel prebrati, zapletene dokumentacije pa niti ne bi razumel in si na njeni podlagi ne bi znal predstavljati, kako bo gradnja dejansko potekala v naravi.

8.V aprilu 2023 sta k tožniku pristopila dva moška z namenom gradnje stebrov za panelna vrata, kar je tožnik zavrnil. Takrat je tožnik v zvezi s sporno gradnjo podpisal nekakšno listino. Moška, ki sta mu listino dala v podpis, sta tožniku pojasnila, da gre za podpis izjave, s katero odklanja gradnjo stebrov za panelna vrata na svoji nepremičnini. Tožnik je ob pojasnjenem mislil, da podpisuje izjavo z opisano vsebino, glede na nadaljnji tek postopka pa je očitno, da sta mu z zvijačo podtaknila v podpis nekakšno soglasje za gradnjo, kar pa ni bila njegova volja. O podpisu listine je tožnik neposredno po dogodku povedal tudi nečakinji D. D.

9.Projekt za gradnjo visoko vodnih zidov nepremičnine tožnika nerazumno izključuje iz območja, varovanega s protipoplavno gradnjo in jih posledično pušča sredi poplavnega območja, kjer so izpostavljene ogromni škodi. Da se bo zaradi izgradnje zidov dvignila gladina vode Q100 na območju stavb B. 00 in 00 b, posledično pa bodo nepremičnine tožnika še bolj poplavno ogrožene kot v preteklosti, jasno izhaja iz slike 5 na str. 20 DGD, kjer je neposredna okolica stavb modro obarvana, kar glede na razlago pod sliko kaže na dvig gladine Q100. Projekt samo za štiri nepremičnine v vasi predvideva izvedbo individualnih protipoplavnih ukrepov, pri čemer so individualni ukrepi, predvideni za varovanje nepremičnine tožnika, bistveno manj protipoplavno učinkoviti od visoko vodnih zidov. Trenutni projekt, po katerem imajo objekti, ki ne segajo tako globoko v poplavno območje, boljšo protipoplavno zaščito od nepremičnin tožnika, je namreč povsem neživljenjski in nesmotrn ter za tožnika škodljiv. Predlaga odpravo gradbenega dovoljenja in zahteva povračilo stroškov.

10.Tožena stranka je po pozivu sodišča posredovala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

11.Stranke z interesom E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K., L. L., M. M., N. N., O. O., P. P., Q. Q. in R. R. so v odgovoru na tožbo navajali, da je imel tožnik možnost sodelovati v postopku, pa svoje udeležbe ni priglasil, čeprav je bil pravilno vabljen. Prav tako sta bila tožnik in D. D. vabljena na sestanek, ki ga je organizirala Občina Starše skupaj s projektantom, pa se jih nista udeležila.

12.Tožnik ni imel ničesar proti gradbenemu dovoljenju, kar kaže tudi dejstvo, da se od svojega soglasja z dne 18. 1. 2023, pa do izdaje gradbenega dovoljenja 4. 5. 2023 ni protivil postopku in projektu, čeprav mu je lahko bilo jasno, da gre projekt naprej.

13.Iz vsega navedenega je tako zaključiti in vnovič izpostaviti, da so tožnikove navedbe o neseznanjenosti njega in ge. D. D. s projektom ter subtilna namigovanja na bistveno zmoto tožnika ipd. povsem neutemeljeni, kar lahko potrdijo tudi vsi podpisani. Kar pa se tiče ostalih spornih vprašanj, pa menijo, da je na straneh 9-12 odločitve pritožbenega upravnega organa povsem jasno obrazloženo, da je bilo postopanje toženke (tako vsebinsko kot formalno) izpeljano v skladu z zakonskimi določbami. Glede navedb tožnika, da je njegovo soglasje pridobljeno z zvijačo, pa menijo, da gre tu še za en absurden poskus izkrivljanja dejanskega stanja, ki nima nikakršne zveze z realnostjo. Predlagajo, da tožnik preneha z neutemeljenim zavlačevanjem projekta in prilagajo dokaze o nastali škodi, ker zid ni bil pravočasno zgrajen. Predlagajo zavrnitev tožbe in zahtevka za plačilo stroškov.

14.Stranka z interesom Občina Starše v odgovoru na tožbo navaja, da ne drži, da investitor z visokovodnimi zidovi namerava ograditi nepremičnine v tožnikovi lasti in da bodo njegove nepremičnine ostale znotraj predvidenega poplavnega območja. Poudarja, da so v projektni dokumentaciji bili za tožnikove nepremičnine prevideni individualni ukrepi, s katerimi je bil tožnik seznanjen. Pojasnjuje, da ureditev za zagotavljanje varnosti pred poplavami pri Q100 v Občini Starše, ki so predvidene v območjih naseljih S., Š., C. in B., med drugim vključujejo izvedbo visokovodnih zidov in nasipov oziroma individualne ukrepe (namestitev protipoplavnih panelov), postavitev protipoplavnih pregrad itd. Dodaja, da je ga. D. D. kot pooblaščenka na občino poslala tudi dopis v katerem navaja: "Obveščava vas, da na naših zasebnih zemljiščih ne dovoliva nobenega posega v naravo." Glede na to, da tožnik sploh ni želel nobenih posegov v naravo, zdaj pa navaja, da so individualni ukrepi bistveno manj učinkoviti od visokovodnih zidov in da bi bilo edino logično in ekonomično, da se na njegovih nepremičninah izvedejo najmanj enaki protipoplavni ukrepi kot na drugih nepremičninah, s tem tožnik prihaja v kolizijo svojih interesov. Zaključuje, da se je tožnik s projektno dokumentacijo lahko seznanil pred izdajo gradbenega dovoljenja, kar dokazuje objava na spletni strani občine in sklici sestankov.

15.Stranka z interesom A., d. o. o., prereka vse navedbe tožnika kot neresnične, predlaga zavrnitev tožbe ter plačilo stroškov. Opozarja, da tožnik v predhodnem postopku ni navajal dejstev in predlagal dokazov, kot jih podaja v svoji tožbi oziroma jih ni navajal in predlagal pravočasno, zato je celotna tožba sama po sebi novota in navedb v njej sodišče ne sme upoštevati. Tožnik niti ne navaja, da teh dejstev ni mogel navesti prej, prav tako pa niti ne pojasni, zakaj naj bi bile njegove navedbe pravočasne. Izpostavlja, da je tožnik dal soglasje za gradnjo po projektni dokumentaciji, ki je bila predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja prav tako je bil vabljen v postopek, vendar se ni odzval.

16.Iz previdnosti pa še dodaja, da je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je bila 9. 12. 2022 poslana na Upravno enoto Maribor, bila izdelana v skladu s Pravilnikom, veljavnim v času izdelave DGD. Vsebina in prikazi v projektni dokumentaciji DGD se izdelajo v obsegu glede na specifične značilnosti posameznega objekta in tako, da je na podlagi dokumentacije mogoče dokazati, da so izpolnjene vse bistvene zahteve ter da je objekt skladen z veljavnimi prostorskimi akti. Obseg izdelane projektne dokumentacije je takšen, da je za obravnavni objekt upravna enota imela vse podatke in podlage za presojo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

17.V lokacijskih prikazih, ki so navedeni v točki 8. in naslovljeni kot "risbe", je na L1.1-L1.3 prikazana situacija obstoječega stanja na geodetskem načrtu v območju načrtovane gradnje, ki prikazuje relief, stavbe, ceste, rastlinstvo ter parcelne meje in številke parcel. V skladu s Pravilnikom je med lokacijskimi prikazi priložena tudi ureditvena situacija (L2.1-L2.3), ki je za gradbeno inženirske objekte po vsebini enaka gradbeni situaciji, zato slednja v lokacijskih prikazih ni posebej izdelana, je pa dodana v tehničnih prikazih. Med lokacijskimi prikazi so tudi situacije komunalnih vodov (L4.1-L4.3) z varovalnimi pasovi komunalnih vodov, zato navedba, da je dokumentacija pomanjkljiva v teh vsebinah, ne držijo. Tudi navedbe, ki se nanašajo na tehnične prikaze projektne dokumentacije, ne držijo. Med tehničnimi prikazi so v grafični prilogi T2.1-T2.4 priložene gradbene situacije, na grafični prilogi T.3 so prikazani karakteristični profili načrtovanih ureditev ter na prilogi T4.1-T4.4 vertikalni potek objekta. Tridimenzionalni prikazi so se v praksi izdelovali za stavbe in nelinijske gradbeno inženirske objekte, medtem ko je za linijske objekte zadostoval vzdolžni potek in prikaz (vzdolžni profili). 3D prikaz linijskih gradbeno inženirskih objektih ni smiseln, saj bi se v tem primeru v 3D prikazovali tudi podzemni linijski objekti (vodovod, kanalizacija). Uveljavljeno prakso je v svojo vsebino vključil novi Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 30/2023), ki je že stopil v veljavo v času izdaje gradbenega dovoljenja, v katerem so linijski gradbeno inženirski objekti izvzeti iz tridimenzionalnega prikaza.

18.Če projektna dokumentacija ne zajema vseh podatkov/prikazov/načrtov, ki jih upravna enota potrebuje v postopku presoje za izdajo gradbenega dovoljenja, potem upravna enota že na podlagi zakona izdelovalca pozove, da se takšna dokumentacija dopolni. V skladu z zahtevo Upravne enote Maribor o dopolnitvi projektne dokumentacije (dopis 351-2212/2022-6227-6), je bila marca 2023 projektna dokumentacija dopolnjena z navedbo vrste in površine dejanske rabe ter boniteto na območju gradnje. Prav tako ne drži navedba tožnika, da naj bi bil na Upravno enoto Maribor priložen nepodpisan tiskan izvod DGD projektne dokumentacije, saj so bili na predanem izvodu vsi zahtevani podpisi. Dejstvo je, da je projekt skladen tako s prostorskimi akti kot vso veljavno zakonodajo, kar je ugotovila tudi Upravna enota Maribor (in potrdil drugostopenjski organ), zato pavšalne in nekonkretizirane navedbe ne zadostujejo.

19.Tožnik je bil seznanjen z gradnjo, z njenim obsegom in potekom, seznanjen je bil s celotno projektno dokumentacijo. Splošne trditve brez dokazov, ki se nanašajo na zdravstveno stanje tožnika, na tem mestu niso upoštevne. Tožnik je dejansko podpisal soglasje h gradnji, sam potek postopka pa ga ni zanimal.

20.Stranka z interesom T. T. navaja, da se s prvotno rešitvijo in zamislijo glede izgradnje protipoplavnega zidu ni strinjala, vendar je po dogovoru z Občino Starše oz. go. U. U. in izvajalcem g. V. V., našla sprejemljivi način izgradnje in so podpisali pogodbo o izvedbi. Začetek gradnje zidu je bil marca 2023. Kaj kmalu se je gradnja ustavila zaradi pritožbe g. W. W. in sedaj je ostalo tam nezavarovano in zapuščeno gradbišče, ki je nevarno za okolico in otroke, saj je v neposredni bližini nogometno igrišče. Prav tako je ostala razkopana posest. Pričakuje, da se bo ta spor čimprej rešil.

21.Tožnik v pripravljalni vlogi prereka navedbe strank z interesom ter vztraja pri svojih dosedanjih navedbah in zavrača navedbe, da z vlaganjem pravnih sredstev izvedbo projekta zavlačuje, izvedba projekta pa da je nujna za zavarovanje premoženja in življenja prebivalcev tega območja. Ni res, da je bil tožnik vabljen na sestanke v zvezi s projektom, vendar se jih ni udeležil. Edini sestanek, na katerem naj bi prišlo do predstavitve projekta, se je odvil dne 4. 5. 2023.

22.Po vedenju tožnika je do edinega predhodnega sestanka občanov v zvezi s protipoplavnimi ukrepi prišlo dne 17. 3. 2021, ko je bila pripravljena zgolj idejna zasnova projekta, projektna dokumentacija pa se še ni niti pričela izdelovati. Dopis občini z dne 17. 4. 2021, v katerem navaja, da na "naših zemljiščih ne dovoliva nobenega posega v naravo", je bil občini poslan še pred seznanitvijo s samo idejno zasnovo projekta, zato ne more predstavljati odklonitve posegov na tožnikove nepremičnine. Upoštevajoč navedeno, so trditve občine o tožnikovi koliziji interesov neutemeljene.

23.Tožnik še poudarja, da bi že na podlagi določbe prvega odstavka 51. člena GZ-1 moral biti tožnik pred podpisom soglasja z nameravano gradnjo seznanjen s projektno dokumentacijo glede gradnje. Tožnik takega soglasja ni mogel podati, saj 18. 1. 20231, na katerega je datirano sporno soglasje, s projektno dokumentacijo ni bil seznanjen. Pravna teorija stoji na stališču, da se mora pisna izjava stranskega udeleženca izrecno nanašati na dokumentacijo, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, pri čemer mora obsegati vse naknadne spremembe in dopolnitve le-te, kar pomeni, da se mora nanašati na zadnjo "različico" dokumentacije2. V konkretni zadevi navedena zahteva ni izpolnjena, zato je soglasje tožnika neveljavno že iz tega razloga. Iz I. točke izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja namreč izhaja, da je v marcu 2023 prišlo do dodatne dopolnitve projektne dokumentacije, posledično pa se soglasje z dne 18. 1. 2023 ni moglo nanašati na zadnjo verzijo projektne dokumentacije.

24.Dodatno je v besedilu to
7enikovega soglasja navedeno, da je to
7enik seznanjen s projektom "Protipoplavni ukrepi za objekte v naseljih C. in B.", 1. proj. 4034/20 (A., d. o. o., marec 2022, dopolnitev november 2022), iz I. to
0dke izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja pa je razvidno, da je bila DGD med drugim dopolnjena tudi junija 2022, kar pa iz soglasja ne izhaja. Navedeno predstavlja dodatni razlog, zaradi katerega upravni organ soglasja to
7enika k nameravani gradnji ne bi smel upo1tevati. Ni res, da se je pred podpisom soglasja to
7enik o tem posvetoval s svojo ne
0dakinjo, saj je izjavo podpisal neposredno pred neznanim mo1kim, ki mu jo je izro
0dil in mu jo je vrnil nemudoma po podpisu, kar je to
7enik navedel
7ee v to
7ebi.

25.Nepomembne so trditve, da je upravni organ kljub odsotnosti soglasja to
7enika za svojo odločitev imel drugo podlago v zakonu, ker to
7nik v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ni prijavil udeleebe.

26.Neutemeljene so trditve strank z interesom, da je bil to
7nik s projektom seznanjen, saj je o njem govorila cela vas. Neresni
0dne in z ni
0dem dokazane, sicer pa povsem nepomembne za ta postopek so tudi trditve, da naj bi to
7nik v pogovorih s krajani nasprotoval postavitvi zidu ob njegove nepremi
0dnine. Tudi
0de bi to
7nik to v resnici izjavil (pa ni), navedeno na vsebino projekta niti ni moglo vplivati, saj projekt postavitve visokovodnega zidu na to
7nikovih nepremi
0dninah niti ni predvideval. Dejstvo dogovarjanja glede protipoplavnih ukrepov to
7niku ni ostalo neznano, vendar tudi to ne pomeni, da je bil hkrati seznanjen tudi s preostalimi podrobnostmi projekta, zlasti s projektno dokumentacijo.

27.Dodaja, da okoli1ina, da se nepremi
0dnine to
7nika nahajajo v obmo
0dju razpr1ene pozidave, ne bi smela predstavljati razloga za ni
7ejo protipoplavno za1
0dito. Neresni
0dne so trditve A., d. o. o., da to
7nik v predhodnem postopku ni navajal dejstev in predlagal dokazov, kot jih podaja v to
7bi, zaradi
0der naj bi bila celotna to
7ba novota, navedbe je dal
7ee v pritoebi.

28.Stranke z interesom E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K., L. L., M. M., N. N., O. O., P. P., R. R. in S. S. so v pripravljalni vlogi 1e navajali, da vztrajajo pri dosedanjih navedbah in nasprotujejo novim navedbam to
7nika ter opozarjajo na mo
7ene dogovore s to
7nikom in na spremembo njegovih stali1
0d.

Glavna obravnava

29.Sodi1de je v zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo, ki se ga je udeleeila poobla1enka to
7nika ter poobla1enec stranke z interesom A., d. o. o.

30.Sodi1de je v okviru materialnoprocesnega vodstva najprej prisotne na naroku opozorilo, da sodi1e v upravnem sporu v okviru tobenih navedb opravlja sodni nadzor pravilnosti in zakonitosti izpodbijane upravne odločbe. V upravnem sporu je obravnavanje dejanskega stanja omejeno s pravili iz tretjega odstavka 20.
0dlena in 52.
0dlena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), iz katerih izhaja, da stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov,
0de so imele mo
7enost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.
0de to
7nik v tobi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, mora obrazlo
7eiti, zakaj jih ni navedel oziroma predloeil
7ee v postopku izdaje upravnega akta.

31.Sodi1e je glede na navedeno pozvalo poobla1enko to
7nika naj pojasni, zakaj ni navedla dejstva v zvezi z neustrezno DGD dokumentacijo
7ee v pritoebnem postopku in navedeno prvi navaja 1ele v tobi, prav tako naj pojasni, kako to vpliva na tonikov pravni poloaj. Prav tako jo je pozvalo, da pojasni zakaj navedb o spremembi DGD dokumentacije in dejstva, da ni bilo dano soglasje k zadnji spremembi DGD dokumentacije ni podala
7ee v pritoebnem postopku, temve
0d 1ele v prvi pripravljalni vlogi in kako zadnja sprememba DGD dokumentacije vpliva na tonikov pravni poloaj. Nadalje je sodi1e poobla1enko pozvalo, da pojasni, zakaj navedb o dejstvih pridobitve soglasja z zvijao oz. na zvijaen na
0din brez svoje krivde ni mogel podati tonik
7ee v pritoebnem postopku.

32.Poobla1enka to
7nika je v zvezi z navedenim pozivom navajala, da nima posebne obrazlo
7eitve, da vztraja pri tem, kar je navajala doslej.

33.Stranka z interesom A., d. o. o., je na naroku vztrajala pri
7ee podanih navedbah.

34.Sodi1e je v dokaznem postopku v dokazne namene vpogledalo in prebralo listine upravnega spisa ter priloge toee stranke od A1 do A4. Sodi1e v zadevi ni vpogledalo listine to
7nika v prilogi A5, ki jo je ta predloil prvi pripravljalni vlogi, ki naj bi dokazovala, kdaj se je to
7nikova ne
0dakinja D. D. in tudi to
7nik seznanil s projektom in v zvezi s sestanki na Ob
0dini Star1e, oz. dogovarjanji pred izdajo izpodbijanje odločbe in tudi po izdaji izpodbijane odločbe, saj je v zadevi bistveno, kako je ravnal upravni organ Upravna enota Maribor, to je, da je to
7nika povabila k udeleebi in dejstvu podaje soglasja. Iz enakih razlogov je kot nerelevantne zavrnilo tudi predloene listine stranke z interesom Ob
0dine Star1e (v prilogi D1 do D3) ter dokazni predlog z zasli1~anjem pri (U. U., P. P., L. L., X. X., Y. Y., Z. Z.) ki jih je podal E. E. in sopodpisani. Tudi listine strank z interesom s prvo podpisanim E. E. v prilogah C1 do C5 je sodi1e zavrnilo kot nerelevantne in prepozne, saj so nastale po dnevu izdaje izpodbijanega akta. V upravnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odlo
0dbe (20. v zvezi s 52.
0dlenom ZUS-1) v okviru dejanskega in materialnopravnega stanja ob izdaji odločbe (6.
0dlen Zakona o splo1nem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Sodi1e zato tega dokaza ne more upo1tevati
7ee iz tega razloga (drugi odstavek 287.
0dlena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22.
0dlena ZUS-1). Sodi1e je zavrnilo tudi dokazni predlog z zasli1~anjem to
7nika ter prie D. D., ki jih je to
7nik predlagal v zvezi z navedbami o zvijai. Po pozivu sodi1a namreč poobla1enka to
7nika na glavni obravnavi ni podala ustreznih navedb, na podlagi katerih bi sodi1e lahko 1telo, da teh navedb tekom pritoebnega uporavnega postopka brez svoje krivde ni mogla podati pravoasno in v ta namen tudi predlagati dokaze. Sodi1e je tako navedbe glede zvijane pridobitve soglasja ter dokaze v zvezi s tem 1telo za prepozne, zato tudi ni izvajalo dokazov v zvezi s tem. To
7nik zavrnitvi dokaznih predlogov na glavni obravnavi ni ugovarjal.

K I. točki izreka

35.Tožba ni utemeljena.

36.V obravnavani zadevi sodišče odloča o pravilnosti in zakonitosti postopka izdaje gradbenega dovoljenja, s katerim je upravni organ dovolil investitorki Republiki Sloveniji, Direkciji RS za vode, gradnjo protipoplavnih ukrepov 2. faza - visokovodnih zidov in nasipa, čemur pa tožnik kot lastnik bližnjega zemljišča nasprotuje zaradi zatrjevanih vplivov na njegovo nepremičnino.

37.Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi je odločitev utemeljena in z razlogi, s katerimi pritožbeni organ zavrne pritožbene ugovore, zato se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje in jih ne ponavlja.

38.V zadevi med strankam ni sporno, da je investitorka pridobila gradbeno dovoljenje na podlagi GZ-1. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe je Upravna enota Maribor izdala gradbeno dovoljenje ob zaključku, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih za to predpisuje 54. člen GZ-1. In sicer je upravnemu organu bila predložena projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, izdelana v skladu s predpisom iz desetega odstavka 39. člena GZ-1, ki sta jo podpisala projektant in vodja projektiranja, ki je bil v času izdelave projektne dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice. Nadalje so k nameravani gradnji bila pridobljena mnenja v skladu s 43. členom GZ-1. Pridobljeno je bilo tudi že citirano mnenje Občine Starše, iz katerega izhaja, da se predmetne parcele urejajo na podlagi Odloka o Občinskem prostorskem načrtu občine Starše (MUV, št. 19/16 in 9/17), da so po namenski rabi opredeljene različno, kot športni centri, površine za oddih in rekreacijo, najboljša kmetijska zemljišča, površine celinskih voda, površine podeželskega naselja, druge urejene zelene površine in gozd in da je gradnja vodnih objektov, namenjenih obrambi pred poplavami na vseh navedenih kategorijah namenske rabe dopustna. Ugotovljeno je bilo, da za objekte, ki so predmet gradnje, ni potrebno zagotoviti minimalne komunalne oskrbe. V nadaljevanju je ugotovljeno, da je za obravnavan poseg bila v skladu z določbo četrtega odstavka 112. člena GZ-1, izvedena presoja sprejemljivosti posega na naravo po 105.a členu Zakona o ohranjanju narave, skladno s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravi na varovana območja. V primeru odsotnosti škodljivih vplivov na varstvene cilje varovanih območij je ocena vplivov gradnje objekta ugodna, oziroma je gradnja takšnega objekta sprejemljiva. V postopku je bilo iz opravljenega vpogleda v zemljiško knjigo ugotovljeno, da investitor izkazuje pravico graditi na parcelah, ki so navedene kot gradbene parcele, saj ima na dotičnih parcelah vpisano stavbno pravico za izvedbo podpornega zidu. Lastnica parcele št. 007, k. o. B., pa je Republika Slovenija sama. Navedeno je še, da postopek za izdajo odločbe o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ni bil uveden, uveden je bil postopek za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Izdana je bila odločba št. 351-485/2023-6227-3, z datumom 3. 4. 2023, s katero odmerjeno nadomestilo je bilo poravnano dne 26. 4. 2023.

39.Med strankami ni bilo sporno, da je Upravna enota Maribor v zadevi najprej vse potencialne udeležence postopka, tudi tožnika, povabila v postopek kot stranskega udeleženca v smislu 49. člena GZ-13, vendar tožnik udeležbe ni priglasil, kot to določa prvi odstavek 50. člena GZ-14. Iz gradbenega dovoljenja sicer izhaja, da so soglasje k dotičnemu postopku dali lastniki parcel, med njimi tudi tožnik (kar je sicer zanj v tem postopku sedaj sporno), iz česar izhaja, da se z nameravano gradnjo strinjajo, odločba pa se jim vroči.

40.51. člen GZ-1 določa, da lahko investitor predloži pisno izjavo stranskega udeleženca, da se strinja z nameravano gradnjo kadarkoli do izdaje gradbenega dovoljenja. Stranski udeleženec se mora v izjavi izrecno sklicevati z dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja, z navedbo številke in datuma njene izdelave. Šteje se, da je stranski udeleženec z nameravano gradnjo seznanjen in da se z njo strinja, če je investitor z njim sklenil pisno pogodbo, s katero je na njegovi nepremičnini pridobil stvarno ali drugo pravico, ki mu omogoča izvajanje gradnje. V navedenih primerih se stranski udeleženec ne vključuje v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, temveč se mu gradbeno dovoljenje le vroči.

41.53. člen GZ-1 določa, da če se med postopkom dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja spremeni tako, da to lahko vpliva na posamezna izdana mnenja ali izjave stranskih udeležencev, mora upravni organ s spremembo seznaniti tiste mnenjedajalce ali stranske udeležence in po potrebi pridobiti njihova nova mnenja ali izjave v delu, v katerem se je projektna rešitev spremenila.

42.Sodišče na tem mestu najprej osvetljuje položaj stranskega udeleženca. Iz upravnosodne prakse (tudi Ustavnega sodišča, npr. odločba U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011) izhaja, da stranski udeleženci v upravnih postopkih niso stranke in nimajo enakega procesnega položaja kot stranke. V teh postopkih imajo po določbah ZUP sicer enake procesne pravice in dolžnosti kot stranka, vendar jih lahko izvajajo le v obsegu, s katerim se zagotavlja varstvo njihovih pravnih koristi. Pri pravnem interesu oziroma pravni koristi stranskega udeleženca ne gre za splošno (javno) korist, temveč za osebno, neposredno in pravno korist. Korist je osebna, če se nanaša na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za korist, ki obstaja v trenutku odločanja, ne pa za morebitno ali bodočo korist. Korist je pravna, če je oprta na zakon ali drug zakoniti predpis. Dejanskega interesa v upravnem postopku ni mogoče uveljavljati.

43.Določena pravna norma lahko sočasno varuje več interesov, tako javni interes kot tudi več različnih zasebnih interesov. Pravni interes posameznika, ki ga lahko varuje v upravnem postopku kot stranski udeleženec, je zato mogoče utemeljiti tudi v okviru določene splošne pravne norme, ki zapoveduje določeno ravnanje oblastvenega organa (npr. skrb za okolje, zdravje itd.), kadar je ta pravna norma spoznavno namenjena tudi varstvu zasebnega interesa in če je v okviru te pravne norme mogoče ugotoviti upravičenje posameznika, da se njegovi zasebni interesi pri odločanju nosilcev oblasti ustrezno upoštevajo.

44.Navedeno pomeni, da stranski udeleženec tudi v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi gradnje objekta, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. Tožnik je v obravnavanem postopku sodeloval kot lastnik nepremičnin, zato lahko v tem postopku uspešno ščiti le svoje neposredne, individualne pravne interese, ki jih ima kot njihov lastnik. Le s tovrstnimi ugovori, iz katerih izhaja, da načrtovana gradnja posega v njegov pravno zavarovan položaj lastnika navedene nepremičnine, lahko prepreči izdajo gradbenega dovoljenja.

45.V zadevi je najprej ugotoviti, da je tožnik podal navedbe, da je napačno ugotovljeno dejansko stanje, ker je upravni organ ugotovil, da je projektna dokumentacija popolna ter opozarja na zahteve Pravilnika, in sicer poudarja, da DGD v tehničnem poročilu ne vsebuje opisa pričakovanih vplivov gradnje na neposredno okolico z navedbo ustreznih ukrepov za zmanjšanje teh vplivov, kot to zahteva tretja alineja prvega odstavka 9. člena Pravilnika. Nadalje meni, da po določbi druge alineje 10. člena Pravilnika morajo lokacijski prikazi vsebovati tudi gradbeno in ureditveno situacijo, vendar tega DGD v točki 8., naslovljeni kot "risbe" ne vsebuje. Prav tako DGD ne vsebuje ustrezne situacije obstoječega stanja, saj situacija ne vsebuje podatka o reliefu, stavbah in njihovih višinah, gradbenih inženirskih objektih, rabi zemljišč in rastlinstvu ter podatkov o zemljiških parcelah. Noben grafični prikaz iz DGD ne vsebuje prikaza obstoječih infrastrukturnih vodov ter hidrantov in drugih virov za gašenje, regulacijskih črt prostorskega akta ter podatka, katere meje zemljiških parcel so dokončne. Vse navedeno bi po določbi 10. člena Pravilnika DGD morala vsebovati.

46.Sodišče v zadevi ugotavlja, da je tožnik na podlagi 52. člena ZUS-1 prekludiran glede navajanja novih dejstev o neustreznosti podane DGD dokumentacije ter o tem, da ni podala soglasja k zadnji spremembi DGD dokumentacije. Sodišče sicer ni vezano na navedbe strank glede materialnih predpisov, ki jih je treba uporabiti pri odločanju, je pa pri tem vezano na trditveno podlago strank glede okoliščin zadeve. Da je DGD dokumentacija neustrezna, da je bilo soglasje dobljeno z zvijačo ter da ni bilo podano za zadnjo spremembo DGD dokumentacije, pa tožnik v pritožbenem postopku ni zatrjeval. To je zatrjevala šele v pritožbi oz. prvi pripravljalni vlogi.

47.Sodišče je glede na prepozne navedbe tožnika na naroku pozvalo pooblaščenko tožnika naj pojasni, zakaj ni navedla teh dejstev že prej, kot je razvidno iz obrazložitve pod tč. 31. Pooblaščenka tožnika je v zvezi z navedenim pozivom navajala, da nima posebne obrazložitve, da vztraja pri tem, kar je navajala doslej.

48.Sodišče je glede na navedeno štelo kot prepozne navedbe tožnika o neustreznosti DGD dokumentacije ter da soglasje ne vsebuje tudi zadnjo spremembo, saj je tožnik s svojimi nepravočasnim navajanjem prekludiran. V tem delu gre namreč za nedovoljeno tožbeno novoto, tožnik pa tudi ni izkazal, da navedenih trditev ni mogel podati brez svoje krivde, saj je pooblaščenka tožnika na poziv sodišča, zakaj teh navedb ni podal tožnik že prej odgovorila, da za to nima posebne obrazložitve.

49.V zvezi z navedbami o tem, da tožnik ni podal soglasja k projektni dokumentaciji, pa sodišče ugotavlja, da je tožnik v pritožbi navajal, da sam nikoli ni dal nobenega soglasja za gradnjo po projektni dokumentaciji ter da sam, niti njegova nečakinja D. D., nikoli nista bila vključena v postopek izdaje in priprave projekta. Navajal je še, da jim kljub večjemu številu dopisov na Občino Starše jim informacije nikoli niso bile posredovane, do sestanka, 4. 5. 2023 . Prav tako je navajal, da sta se pri tožniku (takrat pritožniku), ki je star preko 80 let in resnih zdravstvenih težav, že aprila 2023 zglasila dva moška, ki se nista predstavila, in jima je tožnik pojasnil, da ne dovoli, da mu pri vratih zabetonirata stebre za panelna vrata. Moška sta zaradi navedenega od njega zahtevala podpis. Tožnik soglasja za gradnjo nikoli ni podpisal. Prav tako ni prejel izvirnika ali kopije soglasja.

50.Tožnik je v tožbi sicer ponovno zatrjeval, da soglasja k projektu ni podal, da pa iz spisovne dokumentacije izhaja, da je 18. 1. 2023 podal soglasje, da je seznanjen s projektom "Protipoplavni ukrepi za objekte v naseljih C. in B.", št. proj. ..../.. in da na projektno dokumentacijo nima pripomb. Zatrjeval je, da navedeno ne more biti resnično, saj se je tožnik s projektno dokumentacijo seznanil šele po izdaji gradbenega dovoljenja, da pa v času trajanja postopka ni bil seznanjen niti z naslovom niti s številko projekta. Ponovno opozarja na svoje slabše zdravstveno stanje in starost ter da zaradi slabovidnosti, tudi če bi mu bila projektna dokumentacija predočena, ne bi mogel prebrati. In zaradi starosti je tudi ne bi razumel. Dodatno pojasnjuje, da sta v aprilu 2023 k njemu pristopila dva moška z namenom gradnje stebrov za panelna vrata, kar je tožnik zavrnil, je pa v zvezi s sporno gradnjo podpisal nekakšno listino, češ da gre za podpis izjave, s katero odklanja gradnjo stebrov za panelna vrata na svoji nepremičnini. Tožnik je ob pojasnjenem mislil, da podpisuje izjavo z opisano vsebino, glede na nadaljnji tek postopka pa je očitno, da sta mu z zvijačo podtaknila v podpis nekakšno soglasje za gradnjo, kar pa ni bila njegova volja. Ob podpisu listine je tožnik neposredno po dogodku povedal tudi nečakinji D. D.

51.Glede na navedbe tožnika v pritožbi in tekom upravnega spora sodišče ugotavlja, da tožnik sicer najprej zatrjuje, da soglasja k projektni dokumentaciji ni podal, da pa je podpisal nekaj drugega, je pa šele v tožbi zatrjeval, da je šlo za zvijačo, in da naj bi se tožnik v aprilu 2023 očitno zavedal, da naj bi šlo za zadevo, povezano z gradnjo visokovodnega zidu, zato je o dogodku takoj povedal nečakinji.

52.Toženka se je pri ugotavljanju dejstva podaje soglasja k projektni dokumentaciji oprla na pisno izjavo v upravnem spisu, iz katere izhaja, da tožnik podal soglasje na tipskem obrazcu, iz katerega izhaja, da je seznanjen s projektom "Protipoplavni ukrepi za objekte v naseljih C. in B.", št. proj. ..../.. in da na projektno dokumentacijo nima pripomb, na izjavi je naveden datum 18. 1. 2023. V navedeni izjavi za tožnika ni sporen ne datum niti podpis. Tožnik pa sicer najprej zatrjeval, da v zadevi ni podal soglasja, v nadaljevanju pa je trdil, da naj bi bilo to soglasje pridobljeno od njega v aprilu 2023 z zvijačo, s strani dveh neznanih moških.

53.Ob dejstvu, da je tožnik nesporno bil obveščen o poteku postopka izdaje gradbenega dovoljenja in bil hkrati s strani Upravne enote Maribor pozvan na udeležbo v postopku, kar vse izhaja iz upravnega spisa, ker je poziv za udeležbo in tudi povratnica podpisana s strani tožnika, sodišče ne dvomi, da se je tožnik zavedal, da je v teku postopek izdaje gradbenega dovoljenja in da bi ob potrebni skrbnosti, ko je nekaj podpisoval moral in mogel vedeti, da se soglasje nanaša na zadevo, povezano v zvezi z gradnjo protipoplavnih ukrepov. Sodišče ob dejstvu, da nosi soglasje datum 18. 1. 2023 ter je na njem podpis tožnika, ne vidi prave povezave med podpisom na listini v januarju ter dogodkom, ki ga navaja tožnik, da bi naj v aprilu 2023 k tožniku pristopila dva moška in da naj bi takrat podal podpis.

54.Soglasje k projektni dokumentaciji je enostranska izjava volje, za njeno veljavnost pa mora biti izražena prava in resnična volja izjavitelja. Če ta ni dana ali je dana v zmoti, pod prisilo ali zvijačo, ne gre za resnično izjavo volje.

55.Upoštevajoč, da je tožnik soglasje k projektni dokumentaciji nesporno podpisal, so vse navedbe o tem, da naj bi bil z zvijačo zaveden sicer šele v aprilu, kar ni časovno povezano s soglasjem z dne 18. 1. 2023 (ki so sicer prepozne), oz. da ni razumel oz. mogel prebrati zaradi starosti (torej v zmoti) in da to naj ne bi bila njegova prava volja v smislu predpostavk za veljavnost soglasja za konkretni upravni spor, nerelevantne. Ugotavljanje napake volje (zmota, zvijača) pri podaji soglasja je lahko predmet civilnih postopkov, tožnik pa ni niti navajal, kaj šele izkazal, da je bilo v teh postopkih napaka volje pravnomočno ugotovljena.

56.V zvezi z navedbo, da tožnik pred podpisom soglasja ni prebral vsebine, da tudi če bi jo prebral, pa zaradi starosti ne bi razumel kaj je podpisal, pa sodišče opozarja na načelo skrbnosti, ki določa, da morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma skrbnost dobrega gospodarja, prvi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika). Tudi, če je resnično, je tožnikovo ravnanje, da je podpisal nekaj, česar ni prej prebral oz. da je mislil, da je podpisal nekaj drugega, pa se mu je zdelo, da je zaveden, o čemer je takoj povedal nečakinji, je to nedvomno ravnanje, ki ne ustreza zahtevani skrbnosti, ki se zahteva za ravnanje vsakogar v pravnem prometu in zato ne more dobiti pravne zaščite. Posledice neskrbnega ravnanja mora tožnik nositi sam.

57.Dodati pa je še, da tudi če bi tožnik dokazal, da soglasja ni podal, pa je opozoriti, da je nesporno bil povabljen v postopek izdaje gradbenega dovoljenja kot stranski udeleženec in da udeležbe pred izdajo navedenega akta ni priglasil. Navedeno pa pomeni, v skladu s prvim odstavkom 50. člen GZ-1, da če svoje udeležbe v določenem roku ne priglasi, se šteje, da se z nameravano gradnjo strinja in se kasneje ne more več vključiti v postopek izdaje gradbenega dovoljenja ter nima pravice do pritožbe. Navedeno pomeni, da če tožnik ne bi dal soglasja, bi bila njegova pritožba zavržena, saj udeležbe ni priglasil.

58.V zvezi z navedbami tožnika, da so projektne rešitve neustrezne, in jih je tožnik podal že v pritožbi, pa se sodišče sklicuje na obrazložitev upravnega organa. Pri tem še dodaja, da je v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso trditveno in dokazno breme že v izhodišču na stranki, ki nasprotuje gradnji (stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja), saj dokazno breme (ki hkrati pomeni skrb in odgovornost za uspeh dokazovanja) praviloma nosi tisti, ki zatrjuje obstoj določenega pravno pomembnega dejstva, ki ga je treba upoštevati pri odločanju. Tako ni dovolj le pavšalno zatrjevanje, ampak morajo biti navedbe oziroma ugovori, s katerimi ugovarjajo nameravani gradnji, tako natančni, da omogočajo konkretizacijo spornih vprašanj in njihovo vsebinsko obravnavo. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja pripravljajo ustrezni (področni) za to usposobljeni strokovnjaki. Da bi stranka, ki nasprotuje predvideni gradnji, uspela vzbuditi dvom v pravilnost te dokumentacije, mora zato predložiti ustrezne - tem nasprotne - konkretne in strokovno podkrepljene dokaze, zgolj pavšalno nestrinjanje ni dovolj. Tak dokaz je lahko tudi strokovno mnenje o določenih dejstvih, ki ga predloži organu v podkrepitev svojih navedb. Stranka mora namreč s svojimi navedbami vzbuditi dvom v rešitve, predstavljene v gradbeni dokumentaciji, če bi bilo to potrebno za ugotovitev ali presojo dejstva, pomembnega za rešitev zadeve, pa potem pride v poštev tudi postavitev izvedenca, ki razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem. To bo stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja sicer res najlaže dosegel s predložitvijo strokovnega mnenja, vendar pa ni mogoče že v naprej izključiti možnosti, da bi lahko do enakega rezultata pripeljal tudi kateri drug dokazni predlog. Kot že zapisano, se namreč zakonska zahteva po "predložitvi dokazov" ne nanaša na njihovo obliko, temveč na njihovo kvaliteto oziroma na kvaliteto dokaznega predloga. Glede na vse navedeno tožnikova predvidevanja brez ustreznih strokovnih podlag za izpodbijanje ustreznosti projektne dokumentacije ne zadostujejo in jih je potrebno zavrniti.

59.Tožnik je v postopku tudi nasprotoval udeležbi v postopku strankam N. N., R. R. in S. S., ker po njegovem iz prvostopenjske odločbe izhaja, da udeležbe v postopek kljub vabilu niso priglasili. V zadevi je ugotoviti, da so navedeni v postopku podali soglasje h gradnji, zato jim je bilo gradbeno dovoljenje tudi vročeno in glede na navedeno jih je sodišče štelo za stranske udeležence v postopku in jim je v tem upravnem sporu tudi vročalo vsa pisanja.

60.Glede na vse obrazloženo je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

61.O stroških upravnega spora je odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je tožnik priglasil stroške postopka, jih trpi sam.

62.Ker ZUS-1 stroškov strank z interesom ne ureja, je sodišče stroškovni zahtevek stranke z interesom obravnavalo po določbah ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, in sicer ob upoštevanju ureditev stroškov stranskemu intervenientu. Odločitev sodišča o stroških stranke z interesom temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP, po katerem se o stroških določa po načelu uspeha, in 155. členu tega zakona, po katerem se priznavajo le potrebni stroški, ko o tem odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Ker je stranka z interesom uspela s svojim predlogom v odgovoru na tožbo, da se tožba zavrne kot neutemeljena, bi načeloma lahko bila upravičena do povrnitve plačila stroškov postopka.

63.Sodišče je stranki z interesom A., d. o. o., priznalo stroške priznalo priglašene stroške ob upoštevanju Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), in sicer za zastopanje na naroku glavne obravnave dne 26. 2. 2025 500 točk (prva alineja 3. točke tar. št. 34 v zvezi z drugo alinejo 1. točke tar. št. 34 OT). V skladu s četrtim odstavkom 6. člena OT je sodišče priznalo priglašenih 80 točk za čas odsotnosti iz pisarne v času potovanja (za vsake začete pol ure potovanja namreč pripada odvetniku 20 točk). Pri priznanju stroškov je sodišče upoštevalo, da je stranka z interesom na narok pristopila in ponovila navedbe iz vlog, kar je sodišče štelo kot koristno za postopek, zato je upravičena do priznanja stroškov iz tega naslova. Ob upoštevanju 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, znašajo skupno priznani stroški stranke z interesom 433,05 EUR. Stranka z interesom je prav tako upravičena do povrnitve stroškov iz naslova kilometrine (10. člen OT) na relaciji Ljubljana-Celje-Ljubljana (154 km x 0,43 EUR/km), kar znaša 66,22 EUR. Skupni priznani znesek tako znaša 499,27 EUR, kar je tožnik dolžan povrniti stranki z interesom v roku 15 dni od prejema sodbe. Zadeva je bila namreč rešena na glavni obravnavi, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik. Prisojeni znesek stroškov mora tožnik povrniti stranki z interesom v roku 15 dni od dne, ko mu je vročena ta sodba (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

------------------------------- 1 Tožnik sicer vztraja, da v januarju 2023 ni podpisal nobenega soglasja in se v zvezi z okoliščinami podpisa sklicuje na svoje navedbe iz 5. točke tožbe. 2 Mazi Bojana, Gradbeni zakon (GZ-1) s komentarjem, Lexpera, d. o. o., G V Založba, 2024. 3 Upravni organ osebe iz drugega odstavka prejšnjega člena, za katere ugotovi, da jim pripada status stranskega udeleženca in ki so mu znane na podlagi uradnih evidenc, seznani z začetkom postopka in jih povabi k udeležbi. 4 Vabljena oseba mora priglasiti svojo udeležbo v postopku v roku, določenem v vabilu k udeležbi, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 30 dni. Če svoje udeležbe v določenem roku ne priglasi, se šteje, da se z nameravano gradnjo strinja in se kasneje ne more več vključiti v postopek izdaje gradbenega dovoljenja ter nima pravice do pritožbe. 5 Glej odločbo Ustavnega sodišča RS Up-741/12 z dne 2. 7. 2015. 6 Glej: Kerševan, Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 274. 7 Prim. sodbo Upravnega sodišča RS I U 1345/2019 z dne 11. 6. 2020. 8 Sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013 in I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015. 9 Objektivno potrebni stroški so tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 657/2016 z dne 7. 4. 2016, sklep Višjega sodišča v Mariboru II Ip 261/2013 z dne 5. 9. 2013).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2021) - GZ-1 - člen 49, 51, 53, 54 Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 52

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.