Jedro

Pogoji, ki bi omogočali izredno skrajšanje preizkusnega obdobja po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP niso izpolnjeni, prav tako pa niso podane nobene (spremenjene) okoliščine, ki niso bile upoštevane že pri izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ter določitvi preizkusnega obdobja. Nobena od v pritožbi izpostavljenih okoliščin ni takšna, da bi ob tako visokih obveznostih opravičevala skrajšanje preizkusne dobe, še najmanj na šest mesecev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je 22. 7. 2025 vložil stečajni dolžnik.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se preizkusno obdobje skrajša na šest mesecev, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Upraviteljica je navedbam v pritožbi nasprotovala in poudarila, da se zdravstvena ter druga stanja stečajnega dolžnika od začetka postopka osebnega stečaja niso spremenila. Dolžnik je redno zaposlen in v dalj časa trajajočem bolniškem staležu. Z zadnjo odločbo ZZZS upraviteljica ne razpolaga, dolžnik pa je ni obvestil o kakšnih spremembah.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo z nosilnimi razlogi, da lahko sodišče preizkusno obdobje, ki je krajše od enega leta, določi le na predlog upravitelja. V tej zadevi upraviteljica takega predloga ni podala, v odgovoru na ugovor pa je navedla, da ni prišlo do nobenih spremenjenih okoliščin, ki bi lahko bile razlog za skrajšanje preizkusne dobe. Spremenjenih okoliščin, ki niso bile upoštevane že pri izdaji sklepa o začetku odpusta obveznosti, ni našlo niti sodišče. Ocenilo je, da bi iz vlog in dolžnikovega zaslišanja bilo možno zaključiti, da se njegovo psihofizično stanje izboljšuje, saj aktivno išče zaposlitev. V zvezi s trditvami glede višine dolga dolžnik ni predložil nobenih jasnih dokazil o poplačilih. Sodišče je ugotovilo, da so dolžnikovi prihodki sicer nizki zaradi bolniškega staleža, vendar ni mogoče zaključiti, da ni realnih izgledov za povečanje dolžnikovega premoženja, saj bi v primeru, da bi dolžnik našel novo zaposlitev, lahko prišlo do oblikovanja stečajne mase oziroma vsaj povrnitev stroškov stečajnega postopka.

6.Dolžnik odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da je sodišče zgolj pavšalno zapisalo, da je glede na njegovo starost, družinske razmere, zdravstvena in osebna stanja ter razloge za insolventnost presodilo, da je preizkusno obdobje dveh let in šest mesecev primerno. Odločitev je po pritožbenem stališču neobrazložena. V nadaljevanju je dolžnik ponovil navedbe glede zdravstvenega stanja ter poteka bolezni ter sodišču prve stopnje še očital, da ni presojalo njegovih ugovorov ter se opredelilo do priloženih dokazov, zato je odločitev sodišča prve stopnje arbitrarna.

7.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Dolžnik ne izpodbija, da upraviteljica predloga za izredno skrajšanje preizkusnega obdobja ni podala. Skrajšanje preizkusnega obdobja na čas, ki je krajši od enega leta, je dopustno le ob predlogu upravitelja (osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP), tudi sicer pa je tako skrajšanje preizkusnega obdobja izjema od siceršnjega pravila iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Tak predlog poda upravitelj v primeru posebnih okoliščin na strani dolžnika, s katerimi upraviteljica v obravnavanem primeru ni bila seznanjena.

8.Ne drži niti pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje svoje odločitve ni obrazložilo. Sodišče je že v sklepu z dne 6. 3. 2025, s katerim je začelo postopek odpusta obveznosti in določilo preizkusno obdobje navedlo, katere okoliščine je upoštevalo pri določitvi preizkusnega obdobja: starost dolžnika (47 let), zaposlenost, da je oče dveh mladoletnih otrok, formalno sicer poročen, vendar z ženo že dalj časa živita ločeno, trenutno pa je zaradi onkološkega zdravljenja na dalj časa trajajočem bolniškem staležu. Dolžnik živi v najeti sobi, za katero plačuje 100,00 EUR mesečne najemnine ter po zmožnostih prispeva k preživljanju otrok, občasno mu pomagata starša. Zapadle obveznosti izhajajo iz njegovega poroštva družbam A. d. o. o. in B.,d. o. o., katerih družbenik in direktor je bil in po njegovih navedbah ter trenutno prijavljenih terjatvah znašajo 2.000.000,00 EUR. Glede na to, da se nobena od navedenih okoliščin ni spremenila, sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ponovno navajati vseh okoliščin in jih podrobneje pojasnjevati. Sodišče prve stopnje je okoliščine pravilno upoštevalo, pri določitvi preizkusne dobe pa (med drugim) upoštevalo tudi višino dolga.

9.Sodišče določi preizkusno obdobje glede na okoliščine vsakega posameznega primera, zato se dolžnik neutemeljeno sklicuje na odločitev v zadevi Cst 62/2016. V citirani zadevi je višje sodišče ugotovilo, da so podane okoliščine, ki utemeljujejo skrajšanje preizkusnega obdobja po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP, te okoliščine pa so nastale po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti oziroma jih je bilo mogoče objektivno uveljavljati šele v pritožbenem postopku. Dolžnik, ki je imel resne zdravstvene težave, je invalid III. kategorije, pojavile pa so se dodatne zdravstvene težave (dodatno je bila odkrita še sladkorna bolezen). Dolžnik je bil v času odločanja višjega sodišča brezposeln že od leta 2011 dalje, zelo težko zaposljiv in na zadnji četrtini delovnega obdobja svojega življenja, predvsem pa je bilo (za razliko od dolga v tej zadevi, ki znaša 2.000.000,00 EUR iz naslova dolžnikovih poroštev), prijavljenih terjatev le za 163.376,27 EUR. Obravnavana primera torej nista primerljiva.

10.Pravica do odpusta obveznosti je zakonska pravica, za katero je zakonodajalec ocenil, da se z njo lahko poseže v ustavno zagotovljeno pravico upnikov do lastnine, zato jo je potrebno razlagati restriktivno. En od namenov instituta odpusta obveznosti je vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov. Primarni namen tega instituta ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov oziroma odpust obveznosti ni namenjen temu, da se dolžniki (zlasti v primeru višjih dolgov) takoj ali že po nekaj mesecih rešijo teh obveznosti. Preizkusno obdobje namreč ni namenjeno samo poplačilu terjatev upnikov, pač pa tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti, zato mora dolžnik izkazati, da je upravičen do pravne dobrote (odpusta obveznosti).

11.Pogoji, ki bi omogočali izredno skrajšanje preizkusnega obdobja po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP niso izpolnjeni, prav tako pa niso podane nobene (spremenjene) okoliščine, ki niso bile upoštevane že pri izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ter določitvi preizkusnega obdobja. Nobena od v pritožbi izpostavljenih okoliščin ni takšna, da bi ob tako visokih obveznostih opravičevala skrajšanje preizkusne dobe, še najmanj na šest mesecev kot to predlaga dolžnik. Dejstvo, da je dolžnik zaradi resnosti bolezni že več kot pol leta v neprekinjenem bolniškem staležu, pa skrajšanja preizkusnega obdobja samo po sebi ne more utemeljevati.

12.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 400, 400/8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.