Jedro

Dejanje, navedeno v 5. alinei tretjega odstavka 13. člena ZVK, je dejanje nelojalne konkurence, ki se stori že s prodajo samo (s sklenitvijo prodajne pogodbe). Takšno dejanje lahko zato stori samo udeleženec na isti konkurenčni ravni neodvisno od udeležencev na drugi konkurenčni ravni. Zato ni pomembno, ali je tožena stranka vedela, da je proizvajalec čevljev Y. S. suženjsko posnel čevlje izdelovalca čevljev Y. C.. Pomembno je samo vprašanje, ali je začela prodajati na tržišču, na katerem so se že pred tem uveljavili čevlji Y. C., takšne čevlje drugega (ne istega) proizvajalca, ki zaradi svoje oblike ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na tržišču glede izvora, kakovosti in drugih lastnosti čevljev.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje (ne tudi sklepa o začasni odredbi) se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločanje o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je revizijsko sodišče nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77. Sodišče prve stopnje je zavrnilo sledeč tožbeni zahtevek: "Toženi stranki se prepoveduje prodaja na debelo in drobno čevljev z oznako "Y. S." oziroma skrajšano "YS" na območju Republike Slovenije.

Vsi čevlji, ki nosijo oznako "Y. S." oziroma skrajšano "YS" se zasežejo in uničijo v prisotnosti zastopnika tožeče stranke v roku osmih dni.

Na stroške tožene stranke se odreja objava te sodbe v časniku Delo".

Pritožbo tožeče stranke je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožeča stranka z revizijo uveljavljajoč vse revizijske razloge. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki. Ta je nanjo odgovorila in v odgovoru predlagala zavrnitev revizije.

Revizija je utemeljena.

Jedro pravnega stališča, ki je vodilo sodišče prve stopnje k zavrnitvi tožbenega zahtevka, kot pravilnega pa ga je sprejelo tudi pritožbeno sodišče, je sledeče: Tudi preprodaja "suženjsko posnetih" izdelkov je lahko dejanje nelojalne konkurence. Toda takšnega dejanja trgovcu ni mogoče očitati, če ga ni mogoče uveljaviti proti proizvajalcu (primer: dva proizvajalca sta prišla neodvisno - brez posnemanja - do iste ideje in s tem do podobnega izdelka). Trgovec mora zato vedeti, da je pri preprodajanih izdelkih v fazi proizvodnje prišlo do "suženjskega posnetja". Tega bistvenega elementa dejanskega stanu s tožbo zatrjevanega dejanja nelojalne konkurence pa tožeča stranka ni zatrjevala. Zato ga sodišče ni ugotavljalo niti se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali obstoji nevarnost zmede glede izvora oziroma proizvajalca spornih čevljev.

Svoji odločitvi, temelječi na omenjenem pravnem stališču, sta sodišči prve in druge stopnje izčrpno obrazložili vključujoč v razloge tudi vsa, z vidika svojega pravnega stališča za odločitev relevantna dejstva. Zato je možno pri preizkusu izpodbijane sodbe ugotoviti samo zmotno uporabo materialnega prava, ni pa utemeljen revizijski očitek, da je v postopku prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

Revizijsko sodišče se v načelu strinja skoraj z vsemi pravnimi zaključki sodišč prve in druge stopnje. Strinja se tudi s stališčem, da je varstveni objekt nelojalne konkurence način tržnega obnašanja in kot tak predvsem v javnem interesu (Zakon o varstvu konkurence s kometarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1993 - uvodni del komentarja k 13. členu). Ne strinja pa se revizijsko sodišče s stališčem, da je v primerih, kot je obravnavani, možno očitati trgovcu dejanje nelojalne konkurence samo, če je trgovec pri preprodaji izdelka vedel, da gre za izdelek, za katerega je v fazi proizvodnje možno ugotoviti suženjsko posnetje izdelka drugega proizvajalca.

Pritožbeno sodišče se je očitno strinjalo s stališčem sodišča prve stopnje, da zatrjevanega dejanja nelojalne konkurence ni mogoče umestiti v nobenega od štirinajstih v tretjem odstavku 13. člena Zakona o varstvu konkurence (Ur. list RS štev. štev. 18/93; v nadaljevanju: ZVK) primeroma naštetih dejanj nelojalne konkurence. Res je tudi dejanje, ki ga ni mogoče umestiti v nobenega od dejanskih stanov v tretjem odstavku 13. člena ZVK, že samo ob izpolnjevanju predpostavk iz drugega odstavka 13. člena ZVK možno opredeliti kot dejanje nelojalne konkurence. Toda revizijsko sodišče meni, da bi bilo očitano dejanje možno opredeliti kot dejanje nelojalne konkurence iz 5. alinee tretjega odstavka 13. člena ZVK, če bi bila ugotovljena dejstva, katerih sodišče prve stopnje zaradi zmotnega pravnega stališča, da jih ni treba ugotavljati, ni ugotovilo.

Tretji odstavek 13. člena ZVK določa v 5. alinei, da se šteje kot dejanje nelojalne konkurence prodaja blaga z označbami, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo glede izvora,...kakovosti ali drugih lastnosti blaga. Kot znak razlikovanja označuje izdelek tudi oblika telesa - v obravnavanem primeru torej oblika čevljev. Tožeča stranka namreč trdi, da distribuira tožena stranka čevlje, ki (tudi) po obliki nezgrešljivo spominjajo na čevlje, ki jih distribuira tožena stranka.

Dejanje, navedeno v 5. alinei tretjega odstavka 13. člena ZVK, je edino primeroma našteto dejanje nelojalne konkurece, ki se stori že s prodajo samo (s sklenitvijo prodajne pogodbe). Pri tem dejanju nelojalne konkurence ne gre za reklamiranje blaga na način, ki ni v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, za očrnjevanje drugega podjetja, prikrivanje napak blaga, neupravičeno uporabo oznamenil drugega podjetja, oziroma za neko (drugo) dejanje nelojalne konkurence iz tretjega odstavka 13. člena ZVK, ki ni prodaja, oziroma ni izključno samo prodaja z označbami in podatki iz 5. alinee tretjega odstavka 13. člena ZVK. Takšno dejanje lahko zato stori samo udeleženec na isti konkurenčni ravni neodvisno od udeležencev na drugi konkurenčni ravni. Zato ni pomembno, ali je tožena stranka vedela, da je proizvajalec čevljev Y. S. suženjsko posnel čevlje izdelovalca čevljev Y. C.. Pomembno je samo vprašanje, ali je začela prodajati na tržišču, na katerem so se že pred tem uveljavili čevlji Y. C., takšne čevlje drugega (ne istega) proizvajalca, ki zaradi svoje oblike ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na tržišču glede izvora, kakovosti in drugih lastnosti čevljev.

Sodišči prve in druge stopnje sta tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnili zaradi pravno zmotnega stališča, da bi do zatrjevanega dejanja nelojalne konkurence lahko prišlo samo pod predpostavko, da je tožena stranka vedela, da je proizvajalec čevljev, ki jih je prodajala, pri proizvodnji čevljev ravnal nelojalno. Ker je dejansko stanje zato zaradi omenjene zmotne uporabe materialnega prava ostalo glede vprašanja (možnosti) nastanka zmede na tržišču nepopolno ugotovljeno, je revizijsko sodišče reviziji tožeče stranke ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem sojenju bo sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali gre pri čevljih Y. S. z vidika njihove oblike in izdelave za takšen izdelek, ki ustvarja ali bi utegnil ustvariti na tržišču zmedo glede njihovega izvora in v posledici tega tudi glede njihove kakovosti in drugih lastnosti. Pod predpostavko, da bi omenjena razločevalna elementa sama za sebe dovoljevala takšen zaključek, bo treba upoštevati tudi druge označbe na čevljih. V sodbi sodišča prve stopnje opisane značilnosti označb na čevljih obeh proizvajalcev (dejansko stanje) dajejo podlago za pravni zaključek, da so te označbe tako različne, da izključujejo zamenljivost. Vprašanje je samo, ali so dovolj velike in dovolj vidno nameščene. Embalaža (škatle za čevlje), ki najbrže ni prevladujoč element, ki bi vplival na izbiro čevljev, pa je tudi toliko različna tako glede obarvanosti kot tudi glede označb na njej, da ne more biti podlaga za ugotovitev, da je njena uporaba ustvarila oziroma bi utegnila ustvariti zmedo na tržišču. Sklep o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.