Jedro

Če je ustrezna stopnja izobrazbe prijavljenega kadra dosežena po poteku roka za vložitev prijave, tega kadra pri točkovanju ni mogoče upoštevati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se za koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Sveti Jurij izbere prijavitelj A. d.o.o. (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločila, da mora izbrani prijavitelj najkasneje v 14 dneh po prejemu pisnega poziva koncedenta pristopiti k podpisu pogodbe. V 3. točki izreka je odločila, da se prijava B. d.o.o. (tožeča stranka) kot nepopolna zavrne.

Tožeča stranka se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Meni, da je zagrešila nezakonitosti glede uporabe določil Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanju in čiščenju kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uredba, Uradni list RS, št. 129/04 s spremembami). Navaja, da se razpisni pogoji, kot jih določa 10. člen Uredbe, razlikujejo od tistih, ki jih je tožena stranka navedla pod točko 7. razpisa v poglavju "Pogoji, ki jih mora za podelitev koncesije izpolnjevati prijavitelj". V šestih točkah so v tem določilu navedeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje gospodarske javne službe opravljanja dimnikarske službe, da je lahko koncesionar. V 7. točki razpisa pa je tožena stranka pogoj za upravljanje dimnikarske službe oziroma pridobitev koncesije znatno razširila, kar ni dopustno. Nadalje izpodbija zakonitost Uredbe v delu, ki določa, in sicer v 7. členu, da je za izbiro koncesionarja pristojna Vlada Republike Slovenije. Z navedenim je zaradi nezmožnosti pritožbe zoper odločbo kršena z ustavo zagotovljena pravica do pritožbe. Poleg tega meni, da bi morala pri upoštevanju izobrazbe upoštevati udeležbo na Seminarju za dimnikarje, katerega je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor. Pri kadru pod št. 4 je je nepravilno ocenila, da nima ustrezne izobrazbe, čeprav je tožeča stranka priložila k razpisu vsa potrebna dokazila. Kadar je bil vpisan v srednjo gradbeno šolo - dimnikar in je izobraževanje tudi pred postopkom izbire uspešno končal. V postopku tudi ni bila upoštevana izobrazba direktorja z obrazložitvijo, da ni bila predložena listina o izkazani izobrazbi. Podatek o izobrazbi je razviden iz kopije delovne knjižice, ki je bila priložena. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov sodnega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne. Navaja, da je iz določb Uredbe razvidno, da je v celoti ravnala skladno z njenimi določbami, tako glede pogojev kot tudi glede meril. Meril ni določila v nasprotju z veljavnim predpisom, ampak v okviru diskrecije, ki ji jo podeljuje Uredba, samo ocenjevanje pa je bilo v celoti v skladu s smislom in namenom Uredbe. Neutemeljen je po njenem mnenju tudi ugovor, da naj bi pristojnost Vlade Republike Slovenije za odločanje v predmetni zadevi izhajalo le iz Uredbe. Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS) v 37. členu določa, da upravno odločbo o izbiri koncesionarja izda koncedent. Po določbi 31. člena ZGJS v povezavi s 48. členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) je koncedent v predmetni zadevi Republika Slovenija, ki pa je pravna oseba, zaradi česar lahko v njenem imenu odločitve sprejema njen zakoniti zastopnik - Vlada Republike Slovenije. Pa tudi v 187. in 188. členu ZVO-1 je izrecno določeno, da odločbo o izboru koncesionarja v primeru prve koncesije izda Vlada Republike Slovenije. Glede na določila v točki 10. razpisne dokumentacije ni mogla upoštevati Seminarja za dimnikarje, ki ga je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor. Poudarja, da glede za kader, prijavljen pod zap. št. 4, v prijavi ni bilo priloženega dokazila o izobrazbi, prav tako ni bila priložena listina o izobrazbi direktorja.

Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločba, s katero je tožena stranka za koncesionarja izbrala prijavitelja A. d.o.o. prijavo tožeče stranke pa je kot nepopolno zavrnila.

Odločitev tožene stranke o zavrnitve prijave tožeče stranke temelji na ugotovitvi, da tožeča stranka ni prijavila minimalnega zahtevanega števila kadrov z ustrezno izobrazbo za razpisano dimnikarsko območje. Sporen je kader pod zap. št. 4 (C.C.), za katerega je tožena stranka ugotovila, da tožeča stranka za navedeni kader v skladu z določili razpisne dokumentacije ni priložila potrdila o ustrezni izobrazbi. Po presoji sodišča je presoja tožene stranke pravilna. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka ob prijavi, pri kadru pod zap. št. 4, sama navedla, da ima pridobljeno III. stopnjo izobrazbe, kar pa ne ustreza zahtevani stopnji izobrazbe. Razpisni pogoji so namreč v 7. točki določali kot ustrezno izobrazbo: dimnikar, dimnikarski mojster, dimnikarski delovodja ali najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri in pet let delovnih izkušenj na področju dimnikarstva, pridobljena po izobraževalnih programih ali na podlagi preverjanja in potrjevanja strokovnih znanj in spretnosti za pridobitev poklicne izobrazbe dimnikar v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije. Iz podatkov spisa nadalje izhaja, da je rok za predložitev prijave potekel dne 5. 3. 2008, C.C. pa je pridobil zahtevano stopnjo izobrazbe v mesecu juniju 2008, ko je rok za prijavo že potekel. Glede izpolnjevanja razpisnih pogojev je relevantno za odločitev o prijavi dejansko stanje na dan vložitve konkretne prijave ali vsaj najpozneje zadnji dan izteka roka za prijavo, določenega v razpisu. O tem se je že izrekla tudi sodna praksa (sodba opr. št. I U 419/2003, opr. št. U 662/95). Zato je pravilna odločitev tožene stranke, da se pridobitev zahtevane izobrazbe po 5. 3. 2008 ne more upoštevati. Zato je tudi pravilna odločitev, da tožeča stranka ni prijavila minimalnega kadra z ustrezno stopnjo izobrazbe ali kvalifikacije.

Tožbeni ugovor glede neskladnosti razpisnih pogojev, določenih v 7. točki, z 10. členom Uredbe sodišče zavrača. Tožeča stranka je neskladje le pavšalno zatrjevala, ne da bi konkretno navedla, kateri del v 7. točki ne ustreza 10. členu Uredbe.

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor kršitve ustavno zagotovljene pravice do pritožbe. Pravica do pravnega sredstva je urejena v 25. členu Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva, proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih koristih. V obravnavani zadevi je bila pravica do pravnega sredstva z dopustitvijo sprožitvijo upravnega spora zagotovljena v zadostni meri.

Tudi po presoji sodišča je neutemeljen tožbeni ugovor o neupoštevanju Seminarja za dimnikarje, ki ga je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor. V točki 10. razpisne dokumentacije (merila za ocenjevanje prispelih prijav) je določeno, da se bodo upoštevali kot ustrezni tečaji, seminarji oziroma usposabljanja tečaji, seminarji oziroma usposabljanja, ki so bili izvedeni v okviru obrtne ali gospodarske zbornice ter visokošolskih in drugih izobraževalnih ustanovah, ter usposabljanja pri proizvajalcih kurilnih in dimovodnih naprav ali drugih gospodarskih družbah, ki se ukvarjajo s tem področjem, in so povezani z upravljanjem dimnikarske službe. Zato izobraževanje, ki ga je izvedlo Ministrstvo za okolje in prostor, tem merilom ne zadostuje.

Neutemeljen je tudi ugovor, da tožena stranka ni upoštevala pridobljene izobrazbe, ki jo je dosegel direktor. Iz 10. točke meril izhaja, da morajo prijavitelji za postavke 1. do 10. predložiti tudi fotokopijo dokazil o pridobljeni izobrazbi. Dokazila tožeča stranka ni predložila, fotokopija delovne knjižice pa glede na merila ne more služiti kot ustrezen dokaz.

Tožeča stranka ugovorov glede izpolnjevanja pogojev za izbranega koncesionarja ni imela, zato sodišče šteje, da je ocenila, da je bil postopek glede izbranega prijavitelja pravilen.

Iz opisanih razlogov je sodišče tožbo tožeče stranke na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških postopka je vsebovan v izreku o zavrnitvi tožbe in temelji na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi.