Jedro

V zapuščino sodijo stvari in pravice, ki jih je zapustnik imel ob uvedbi dedovanja, torej na dan smrti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se na ta dan sporni znesek na zapustnikovih računih ni nahajal (oziroma se ni nahajal v celoti), zato je sodišče upravičeno štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek sodi v zapuščino in je na pot pravde pravilno napotilo pritožnika in sodediča J. T., ki bodo morali v pravdnem postopku dokazati, da je ta denarni znesek (oziroma terjatev) sestavni del zapuščine.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo; Š. M., J. T. in I. R. napotilo na pravdo, da zoper M. K. in D. G. vložijo tožbo na ugotovitev, da v zapuščino sodi znesek 48.183,00 EUR z odbitkom pogrebnih stroškov, ter na vrnitev navedenega zneska v zapuščino po pokojnem S. T.; določilo rok za vložitev tožbe 30 dni po pravnomočnosti sklepa in pojasnilo, da kolikor v tem roku tožba ne bo vložena, bo sodišče postopek nadaljevalo ne glede na zahtevke, glede katerih je dediče napotilo na pravdo; odločilo, da se zapuščinski postopek prekine za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, če bo ustrezna tožba vložena.

Zoper sklep sta dva od dedičev napotenih na pot pravde, Š. M. in I. R., vložila pravočasno pritožbo. Š. M. se pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je bilo ugotovljeno, da je dedič M. K., ki je bil pooblaščenec zapustnika, z računa zapustnika pri N. in P. dvignil pretežni del denarja za časa življenja zapustnika, nekaj pa tudi po njegovi smrti. Visoki zneski, ki si jih je prisvojil tik pred smrtjo zapustnika in takoj po smrti, dovolj jasno kažejo, da so trditve dediča M. K. o podaritvi navedenih sredstev, ob tem, da zapustnik ni spremenil oporoke, izmišljene. Pravica dediča M. K. je zato manj verjetna in bi moralo sodišče njega napotiti na pravdo.

Dedič I. R. se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Tudi on navaja, da so trditve dediča M. K. o podarjenem denarju, manj verjetne, upoštevaje visoke zneske denarja, dejstva, da jih je dedič dvignil tik pred smrtjo zapustnika in nekaj tudi po smrti in da zapustnik oporoke ni spreminjal. Svoje trditve bi moral tako v pravdi dokazovati dedič M. K. in ne na pot pravde napoteni dediči. Dedič M. K. je na pritožbo dedinje Š. M. odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Tudi dedič I. R. je na pritožbo dedinje Š. M. odgovoril in z njo soglašal. Pritožbi nista utemeljeni.

Med dediči obstaja spor o tem, ali kakšno premoženje sodi v zapuščino. V takšnem primeru sodišče vedno prekine zapuščinski postopek in napoti stranke na pravdo (212. člen v zvezi z 210. členom Zakona o dedovanju – ZD). Sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. V konkretnem primeru je sodišče na pot pravde napotilo pritožnika - zapustnikovo sestro Š. M. in zapustnikovega nečaka I. R., ter zapustnikovega nečaka J. T.. Odločitev je materialnopravno pravilna iz razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje in ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema. V zapuščino sodijo stvari in pravice, ki jih je zapustnik imel ob uvedbi dedovanja, torej na dan smrti, v konkretnem primeru na dan 7. 3. 2008. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se na ta dan sporni znesek na zapustnikovih računih ni nahajal (oziroma se ni nahajal v celoti), zato je sodišče upravičeno štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek sodi v zapuščino in je na pot pravde pravilno napotilo pritožnika in sodediča J. T., ki bodo morali v pravdnem postopku dokazati, da je ta denarni znesek (oziroma terjatev) sestavni del zapuščine (primerjaj sklep VSL II Cp 2031/2009).

Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).