Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri popravi sodbe (sklepa) gre lahko le za odpravo pomote, ne pa zmote, do katere je prišlo pri odločanju. S popravo ni mogoče doseči vsebinsko drugačne odločitve.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dodatni sklep o dedovanju z dne 23.05.2005 opr. št. D 75/96 dopolnilo tako, da je dodalo v izreku še eno alinejo in sicer, da v zapuščino po zapustnici spada še premoženje, zapustničina parcela št. ... k. o. Z., vpisana v vložku št. ... k. o. Z., enako pa je popravilo tudi sklep v tč. III, ko je odrejalo zemljiškoknjižne vpise. Pod tč. 2 sklepa pa je sodišče zavrnilo predlog dedičev za popravo dodatnega sklepa o dedovanju tako, da se iz cit. sklepa odvzamejo obveznice Slovenske odškodninske družbe, kot tudi predlog za popravo, da se spremenijo dedni deleži dedičev.
Dediči K. S., B. K., F. V. in K. M. so se zoper sklep o zavrnitvi poprave pravočasno pritožili, uveljavljajo kršitev določil Zakona o dedovanju. V pritožbi navajajo, da se ne morejo strinjati s obrazložitvijo sodišča o tem, zakaj ni ugodilo predlogu za popravo. V nadaljevanju pritožbe pa razlagajo, zakaj menijo, da bi sodišče moralo sklep popravljati, oz. zakaj bi moralo iz premoženja izpustiti delnice SOD, saj delnic na dan 23. 3. 2005 ni bilo več, ker je skrbnica tega premoženja ravnala kot dober gospodar in te delnice v dogovoru z ostalimi dediči tudi odsvojila. Sodišče je tudi napačno opredelilo dediče kot dediče glede na dedni red, saj ne morejo biti enkrat dediči I. dednega reda, drugič pa II. dednega reda. Predlagajo, da se pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, kot so predlagali.
Pritožba ni utemeljena.
Iz podatkov zapuščinskega spisa izhaja, da je sodišče z dodatnim sklepom o dedovanju odločilo o dodatnem premoženju, ki je bilo zapustnici vrnjeno v postopku denacionalizacije z delno odločbo. Ta sklep je postal pravnomočen 4. 7. 2005. Sodišče prve stopnje je sicer ta sklep popravilo s sklepom o popravi dodatnega sklepa o dedovanju z dne 23. 3. 2005 in sicer s sklepom z dne 6. 5. 2005, s katerim je popravilo podatke za dediča K. S. Tudi na tem sklepu je klavzula pravnomočnosti. Sodišče prve stopnje je nato izdalo ponovno še en sklep o popravi z datumom 30. 11. 2005, s tem sklepom pa je popravilo parcelne številke. Ta sklep je postal pravnomočen 5. 6. 2006. Po mnenju pritožbenega sodišča je že tak postopek sodišča prve stopnje nenavaden, saj je sodišče prve stopnje s sklepi o popravi dejansko meritorno odločalo, razen v primeru, ko je popravilo naziv ene od strank. Vsekakor pa pritožnica neutemeljeno sodišču očita, da bi moralo ugoditi njenemu predlogu za spremembo sklepa o dedovanju oz. dodatnega sklepa o dedovanju, saj je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da ne gre za popravo.
328. čl. ZPP ureja popravo sodbe, te določbe pa se smiselno uporabljajo tudi za popravo sklepa. Po tej določbi sme sodnik kadarkoli popraviti napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (sklepa) z izvirnikom. Napačne, zmotne ali nepopolne odločitve, do katerih je sodišče prišlo po izvedenem dokaznem postopku pa ni mogoče popravljati s sklepom o popravi . Pri popravi sodbe-sklepa gre lahko samo za odpravo pomote, ne pa zmote, do katere je prišlo pri odločanju, niti do vsebinsko drugačne odločitve, kar hoče v konkretnem primeru doseči pritožnica. Pri odločitvi v sklepu sodišča prve stopnje pa ne gre za katerega od teh primerov, ki jih predvideva 328. čl. ZPP, pač pa za drugačno odločitev, kar pa ne more biti predmet poprave. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšen predlog pritožnikov zavrnilo. Iz tega razloga pa se pritožbenemu sodišču tudi ni bilo dolžno ukvarjati z obširnimi pritožbenimi navedbami o tem, zakaj pritožniki menijo, da bi sodišče moralo spremeniti odločitev, saj pritožbeno sodišče ni obravnavalo pritožbe zoper dodatni sklep o dedovanju, pač pa le pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za popravo sklepa. Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (ZPP čl.365).