Jedro

Delovno mesto policijski inšpektor II, ki ga je pred 6. 9. 2016 zasedal tožnik, je bilo s spremembo akta o sistemizaciji tožene stranke v Generalni policijski upravi ukinjeno in ustanovljeno novo z enakim obsegom dela, kot ga je tožnik opravljal pred tem na ukinjenem delovnem mestu. V obravnavanem primeru tako ne gre za klasično prerazporeditev zaradi delovnih potreb po določbah ZJU, zato toženi stranki ni bilo potrebno izpeljati postopka po 149. in 150. členu ZJU, kot je napačno zaključilo sodišče prve stopnje. Prav tako ni mogoče tožnika razporediti na delovno mesto, na katero ga je razporedilo sodišče prve stopnje, saj takega delovnega mesta na Generalni policijski upravi ni. Novo sistemizirano delovno mesto je posledica dogovora med Vlado RS in sindikatom, da se v Generalni policijski upravi oblikujejo nova delovna mesta policijski inšpektor, na katera se razporedijo javni uslužbenci, ki zasedajo delovna mesta policijski inšpektor v Generalni policijski upravi, njihovi izhodiščni plačni razredi ostanejo nespremenjeni in da se tako loči med delovnimi mesti policijski inšpektor, ki so sistemizirana izven Generalne policijske uprave in delovnimi mesti sistemiziranimi znotraj Generalne policijske uprave.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenita tako, da se glasi: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek (iz I., II., III. in IV. točke izreka odločbe sodišča prve stopnje) , ki se glasi:

II. 1. " Razveljavi se: sklep komisije za pritožbe iz delovnega razmerja ... z dne 14. 12. 2016 v točki 2 in sklep tožene stranke ... z dne 6. 9. 2016. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko na delovnem mestu policijski inšpektor v nazivu policijski inšpektor II od 6. 9. 2016 uvrstiti v 35. plačni razred.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za čas od 6. 9. 2016 do 30. 11. 2016 obračunati razliko v plači med plačo 33. plačnega razreda in dejansko izplačano plačo 32. plačnega razreda, od bruto zneskov odvesti davke in prispevke ter plačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec, v roku 8 dni, pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za čas od 1. 12. 2016 obračunati razliko v plači med plačo 35. plačnega razreda in dejansko izplačano plačo 34. plačnega razreda, od bruto zneskov odvesti davke in prispevke ter plačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec, v roku 8 dni, pod izvršbo. "

VII. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka z znesku 140,45 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude, do plačila. "

III. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka V izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se razveljavi sklep komisije za pritožbe iz delovnega razmerja ... z dne 14. 12. 2016 v točki 2 in sklep tožene stranke ... z dne 6. 9. 2016 (točka I izreka), da je tožena stranka dolžna tožnika na delovnem mestu policijski inšpektor v nazivu policijski inšpektor II od 6. 9. 2016 uvrstiti v 35. plačni razred (točka II izreka), tožniku za čas od 6. 9. 2016 do 30. 11. 20156 obračunati razliko v plači med plačo 33. plačnega razreda in dejansko izplačano plačo 32. plačnega razreda, od bruto zneskov odvesti davke in prispevke ter plačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec v roku 8 dni (točka III izreka), tožniku za čas od 1. 12. 2016 obračunati razliko v plači med plačo 35. plačnega razreda in dejansko izplačano plačo 34. plačnega razreda, od bruto zneskov odvesti davke in prispevke ter plačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec, v roku 8 dni (točka IV izreka). zavrnilo je višji tožbeni zahtevek in sicer za uvrstitev v 35. plačni razred za čas od 23. 7. 2016 do 5. 9. 2016, obračun razlike v plači med plačo 33. plačnega razreda in dejansko izplačano plačo 32. plačnega razreda, od bruto zneskov odvesti davek in prispevke ter plačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec, za čas od 23. 7. 2016 do 5. 9. 2016 (točka V izreka). Sklenilo je, da je za odločanje o tožbi s tožbenim zahtevkom za razveljavitev odločbe tožene stranke ... z dne 6. 9. 2016 in sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja ... z dne 14. 12. 2016 v točki 1 pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije (točka VI izreka) in da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila, v roku 8 dni (točka VI izreka).

2. Zoper odločbo sodišča prve stopnje se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pritožujeta obe stranki, ki izpodbijata točke I, II, III, IV, V in VII izreka .

3. Tožnik izpodbija odločbo v točki V izreka in navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, saj niti Stavkovni sporazum, niti Aneks št. 2 pa tudi ZSPJS ne določajo, da naj bi uvrstitev v višje plačne razrede učinkovala z zamikom 15 ali 45 dni. Iz Stavkovnega sporazuma je razvidno, da je bilo dogovorjeno, da naj bi do dne 30. 6. 2016 prišlo do sklenitve aneksa h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (KPDU), s katerim naj bi bile realizirane predlagane spremembe. Nikjer v Stavkovnem sporazumu ni bilo določeno, da spremembe veljajo v roku 45 dni po sprejemu ali uveljavitvi aneksa. Aneks št. 2 je bil sklenjen 30. 6. 2016, zato so določbe Stavkovnega sporazuma o tem, kaj bo v primeru, če do sklenitve aneksa ne pride, nepotrebne in nepomembne. Aneks je bil objavljan v Uradnem listu RS, št. 51/2016 dne 22. 7. 2016 in je začel veljati naslednji dan po objavi. Če bi bil namen, da aneks stopi v veljavo 45 dni po sprejemu, potem bi moral 4. člen aneksa to določiti, pa ni. Določil je le, da se mora akt o sistemizaciji uskladiti s tem aneksom najkasneje v roku 45 dni od uveljavitve tega aneksa, kar pa ne pomeni, da je bil s tem dogovorjen zamik glede uvrstitve delovnih mest v plačne razrede za čas 45 dni. Z uveljavitvijo aneksa se je spremenila uvrstitev delovnega mesta tožnika, veljavnost aneksa pa ni bila vezana na sprejem bodočega akta o sistemizaciji ali na določila stavkovnega sporazuma. Tožena stranka bi tako morala najkasneje v roku 15 dni po uveljavitvi aneksa poslati tožniku obvestilo o spremembi plačnega razreda zaradi spremembe izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta in naziva in predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Ker tega ni storila, se določila aneksa h KPDU, ki določajo izhodiščni plačni razred delovnega mesta in naziva, ki ga zaseda tožnik, uporabljajo neposredno kot sestavni del njegove pogodbe o zaposlitvi. Zato je bil tožnik že s 23. 7. 2016 uvrščen v 35. plačni razred in je iz tega naslova tudi upravičen do plačila razlike v plači. Ker je bil Aneks sprejet na podlagi določil Zakona o kolektivnih pogodbah, v tem primeru veljajo določila veljavnosti plačnih razredov kot je določeno v kolektivni pogodbi. Sploh pa tudi glede na avtonomijo kolektivnega dogovarjanja ne zakon ali akt o sistemizaciji pa tudi uredbe ne morejo posegati v ugodnejše pravice, ki jih določa kolektivna pogodba. Zaradi tega tožena stranka tožniku sploh ne bi smela izdati sklepa tožniku, ampak bi mu morala poslati obvestilo in v podpis nov aneks k pogodbi o zaposlitvi. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugodi toženemu zahtevku tožnika tudi za čas od 23. 7. 2016 dalje do dne 6. 9. 2016 in toženi stranki tudi naloži v plačilo stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka 15 dni dalje do plačila.

4. Tožena stranka se pritožuje zoper ugodilni del odločbe. Navaja, da je bila skladno s Stavkovnim sporazumom dolžna v 45 dneh po uveljavitvi Uredbe o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organizacijah javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 44/16) sprejeti akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in izdati individualne delovnopravne akte. Akt o spremembah in dopolnitvah akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji št. ..., ki je pričel veljati 6. 9. 2016, in s katerim so bile na podlagi zavez iz stavkovnega sporazuma na posameznih delovnih mestih v V., VI. In VII/1. tarifnem razredu določene uvrstitve delovnih mest v višje oziroma drugačne izhodiščne plačne razrede, s tem pa so bila povezana nova poimenovanja oziroma šifre določenih delovnih mest. Kot rezultat navedenega je bilo tudi preimenovanje tožnikovega delovnega mesta v delovno mesto policijski inšpektor GPU s šifro ... (šifra delovnega mesta ...). Na podlagi 4., 24., 33. In 53. člena ZJU, Stavkovnega sporazuma in akta o sistemizaciji je predstojnik Policije policistom, med njimi tudi tožniku, izdal sklepe, s katerimi je bila realizirana zaveza iz I. točke Stavkovnega sporazuma, skladno s prilogo I sporazuma, ki določa drugačne izhodiščne plačne razrede pri posameznih delovnih mestih oz. uradniških nazivih. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, saj je uporabilo zgolj ZJU, zanemarilo pa je dejstvo, da je bil med Vlado RS in sindikatom A. ter sindikatom B., torej med socialnimi partnerji, na podlagi predhodnih pogajanj in usklajevanj podpisan Stavkovni sporazum, iz katerega v prilogi I jasno in nedvoumno izhaja, da je pod zaporedno št. 35 določeno novo delovno mesto policijski inšpektor GPU, v uradniškem nazivu policijski inšpektor GPU II s 30. izhodiščnim plačnim razredom. Res je, da prejšnje tožnikovo delovno mesto obstaja, da se poimenovanje tega delovnega mesta ni spremenilo ter da tožnik opravlja enako delo kot pred premestitvijo, vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo voljo socialnih partnerjev, da se loči med delovnim mestom policijski inšpektor, ki je sistemizirano izven Generalne policijske uprave in delovnim mestom policijski inšpektor GPU, ki je sistemizirano znotraj Generalne policijske uprave, zato je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje. Zmotno je tudi ugotovilo, da tožena stranka ni zadostno utemeljila tožnikove premestitve. Nesporno je, da je bil tožnik, ki je bil do izdaje izpodbijanega sklepa zaposlen v Policiji, Generalni policijski upravi, C., Sektorju D., na delovnem mestu policijski inšpektor (šifra delovnega mesta ...), v uradniškem nazivu policijski inšpektor II, na podlagi zavez iz Stavkovnega sporazuma in njegove priloge I, Aneksa št. 2 in Uredbe ter akta o sistemizaciji z izpodbijanim sklepom premeščen na novo delovno mesto policijski inšpektor GPU (šifra delovnega mesta ...), v uradniškem nazivu policijski inšpektor GPU II in pravilno uvrščen v 34. plačni razred. Tako v tem primeru ne gre za običajen primer napredovanja ali premestitve javnega uslužbenca na drugo delovno mesto, saj gre za prerazporeditev zaradi Stavkovnega sporazuma in ostalih predpisov in aktov, na podlagi katerih je morala tožena stranka v Generalni policijski upravi, C., Sektorju D. ukiniti delovno mesto policijski inšpektor s šifro ... in določiti novo delovno mesto policijski inšpektor GPU s šifro .... Novo delovno mesto ima enak izhodiščni plačni razred kot ukinjeno. Tožnik je pred premestitvijo 6. 9. 2016 zasedal delovno mesto policijski inšpektor v uradniškem nazivu (VII. stopnje) policijski inšpektor II in bil uvrščen v 34. plačni razred (izhodiščni razred delovnega mesta je bil 29., izhodiščni plačni razred naziva pa 30.). Enak izhodiščni plačani razred ima tudi delovno mesto, ki ga zdaj zaseda tožnik in enak plačni razred ima tudi naziv, v katerem delo opravlja tožnik, tj. 30. Tožnik je bil tako premeščen na enako vrednoteno delovno mesto, ki je še vedno v Generalni policijski upravi, C., Sektor D., s sklepom pa je bil tudi pravilno uvrščen v 34. plačni razred. Zaradi tega predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem deli razveljavi, ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma odločbo samo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne kot neutemeljen in tožniku naloži povračilo pravdnih stroškov tožene stranke.

5. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožene stranke kot neutemeljene in predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

6. Pritožba tožene stranke je utemeljena, pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče je v izpodbijanem preizkusilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), pri čemer je izpodbijani del sklepa preizkusilo v zvezi z določbo 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti v pritožbah pavšalno zatrjevanih ne. Odločitev sodišča prve stopnje pa je v delu, kjer je ugodilo tožbenemu zahtevku, materialno pravno zmotna.

8. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da izpodbijani sklep tožene stranke, potrjen s sklepom komisije za pritožbe, tožniku ni bil izdan na podlagi določb Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji) o premestitvi zaradi delovnih potreb, ampak v posledici sklenjenega Stavkovnega sporazuma in Aneksa št. 2 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (aneks h KPDU, Ur. l. RS št. 44/ 2016), sprejete Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih ter Akta o spremembah in dopolnitvah akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji, saj je bilo na tej podlagi v Generalni policijski upravi, sektorju D., ukinjeno delovno mesto policijski inšpektor s šifro ... in šifro delovnega mesta ..., ki ga je zasedal tožnik, in na novo ustvarjeno delovno mesto policijski inšpektor GPU s šifro ... in šifro delovnega mesta ..., kar izhaja iz zapisov na zgoščenki v prilogah pod B8 in na to delovno mesto je tožena stranka z izpodbijanim sklepom razporedila tožnika. Vse navedeno izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa v prilogah pod B1. 9. Dejstvo je, da je bilo delovno mesto policijski inšpektor II, ki ga je pred 6. 9. 2016 zasedal tožnik, s spremembo akta o sistemizaciji tožene stranke v Generalni policijski upravi ukinjeno in ustanovljeno novo z enakim obsegom dela, kot ga je tožnik opravljal pred tem na ukinjenem delovnem mestu. V obravnavanem primeru tako ne gre za klasično prerazporeditev zaradi delovnih potreb po določbah ZJU iz XX. poglavja, zato toženi stranki ni bilo potrebno izpeljati postopka po 149. in 150. členu ZJU, kot je napačno zaključilo sodišče prve stopnje. Prav tako ni mogoče tožnika razporediti na delovno mesto, na katero ga je razporedilo sodišče prve stopnje, saj takega delovnega mesta na Generalni policijski upravi ni. Kot pravilno navaja tožena stranka v pritožbi, je novo sistemizirano delovno mesto posledica dogovora med Vlado RS in A. sindikatom ter B. sindikatom, da se v Generalni policijski upravi oblikujejo nova delovna mesta policijski inšpektor GPU, na katera se razporedijo javni uslužbenci, ki zasedajo delovna mesta policijski inšpektor v Generalni policijski upravi, njihovi izhodiščni plačni razredi ostanejo nespremenjeni in da se tako loči med delovnimi mesti policijski inšpektor, ki so sistemizirana izven Generalne policijske uprave in delovnimi mesti sistemiziranimi znotraj Generalne policijske uprave. Zaradi svojega materialno pravno napačnega stališča je sodišče prve stopnje tožnika razporedilo na delovno mesto izven Generalne policijske uprave, kar je v nasprotju s sklenjenim Stavkovnim sporazumom.

10. Nadalje je pritožbeno sodišče ugotovilo tudi, da je bil tožnik na novem delovnem mestu pravilno uvrščen v plačni razred in sicer v enakega kot na prejšnjem delovnem mestu, tj. 34. plačni razred. Izhodiščni plačni razred tožnikovega novega delovnega mesta policijski inšpektor GPU je 29. plačni razred, izhodiščni plačni razred tožnikovega naziva policijski inšpektor GPU II pa je 30. plačni razred, tako da je tožnik premeščen na enako vrednoteno delovno mesto, kot je bilo njegovo delovno mesto pred 6. 9. 2016. 11. Tako je bil tožnik z izpodbijanim sklepom pravilno premeščen, saj je ostal na delovnem mestu v Generalni policijski upravi, C., Sektorju D. na enako vrednotenem delovnem mestu, kot je bil pred izdajo tega sklepa. Iz navedenega izhaja, da je pritožba tožene stranke utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in skladno z določbama 1. odstavka 351. člena ZPP v zvezi s 4. alinejo 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek, opredeljen v točkah I do IV izreka odločbe sodišče prve stopnje.

12. Neutemeljena pa je pritožba tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je v točkah 21 in 22 obrazložitve zavzelo pravilno stališče, da je pomemben datum spremembe sistemizacije in ne datum sklenitve Stavkovnega sporazuma. Aneks št. 2. h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti v 3. členu določa, da se akt o sistemizaciji delovnih mest z aneksom uskladi najkasneje v roku 45 dni od uveljavitve aneksa. Aneks št. 2 je stopil v veljavo 23. 7. 2016. Ker je tožena stranka akt o sistemizaciji spremenila 6. 9. 2016, je bil 45 dnevni rok upoštevan, tožniku pa je bil istega dne izdan tudi izpodbijani sklep tožene stranke. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek v tem delu, zato je odločitev v točki V izreka pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Iz navedenega izhaja, da se je spremenil uspeh strank, saj tožnik s tožbenim zahtevkom ni uspel. Zaradi tega je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev o stroških postopka. Skladno s tretjim odstavkom 154. člena ZPP in Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS št. 2/2015 in nasl.) je dolžan tožnik toženi stranki povrniti stroške v višini nagrade za sestavo odgovora na tožbo v višini 300 točk (tar. št. 15/1) in 2 % materialnih stroškov - 6 točk (11. člen OT), kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 140,45 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz izteka paricijskega roka do plačila, svoje stroške pa krije sam.

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. in 2. odstavku 165. člena ZPP, v zvezi s 154 in 155. členom istega zakona. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške, tožena stranka pa pritožbenih stroškov ni priglasila.