Jedro

Če etažni lastnik poda soglasje k rekonstrukciji vodovodne napeljave v skupni stanovanjski hiši, potem takšna rekonstrukcija ne predstavlja motenja posesti. Ko je rekonstrukcija že v teku, etažni lastnik ne more preklicati že danega soglasja, saj bi bilo takšno ravnanje nepošteno in bi povzročilo nesorazmerne stroške, ter brezihoden položaj glede vodovodne oskrbe celotne hiše.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče je v celoti zavrnilo zahtevek za varstvo posesti glede prekinitve dotoka vode v eni izmed sob skupne stanovanjske hiše Ipavčeva 12. Sodišče je zahtevek zavrnilo zaradi ugotovitve, ker ni šlo za protipraven poseg, saj je tožnica privolila v novo vodovodno inštalacijo.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da tožnica nikoli ni dala soglasja, da se ji odvzame voda v desni sobi. Tožnica je le soglašala s tem, da se izdela nova napeljava v levi sobi. Izvajalec a je izpovedal, da je tožnica dala soglasje za novo napeljavo v levi sobi in sicer le pod pogojem, da obdrži vodo v desni sobi. Isto je potrdila tudi priča b. Priča c je tudi izpovedala, da se je tožnica pritožila pri tožencu, ko ni imela več vode v desni sobi. Toženec ji je odgovoril, da če se bo lepo obnašala, ji bodo mogoče pustili vodo v desni sobi.Predlaga razveljavitev oz. spremembo sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da poseg tožene stranke, v kolikor je sodelovala pri obnavljanju vodovodne napeljave, ni bil protipraven, saj je tožeča stranka soglašala s preureditvijo vodovodne napeljave in tudi s tem, da v eni sobi ne bo več imela vode.

Protispisne so pritožbene trditve, da sta priči a in b potrdili, da naj bi tožeča stranka privolila v preureditev vodovodne napeljave pod pogojem, da bo imela tudi vnaprej vodo v obeh sobah. Obe priči sta potrdili ravno nasprotno in sicer, da je tožnica soglašala z novo napeljavo in tudi s tem, da poslej v eni sobi ne bo več imela vode.

Posebej značilna je izpoved vodovodnega inštalaterja a, ki je na list. št. 20 izpovedal, da je tožnica dala soglasje za odklop vode v sporni sobi, saj v nasprotnem primeru kot inštalater ne bi upal posegati v vodovodno inštalacijo. Ista priča je tudi povedal, da je bila dotedanja inštalacija dotrajana in jo ni bilo mogoče popraviti.

Tako so vse priče in tudi ostala dva solastnika v solastni hiši potrdili, da je tožnica soglašala z novo napeljavo in tudi s tem, da v eni sobi ne bo več vode.

Pričaa ni mogla izpovedati ničesar iz lastnega zaznavanja, saj je sama izpovedala, da zadevo pozna iz pripovedovanja tožnice in da ni bila na sestanku, ko so se dogovarjali o novi napeljavi.

Za potrebe motenjske pravde je sodišče dovolj zanesljivo ugotovilo, da ni šlo za protipraven motenjski poseg, saj je s posegom soglašala tožnica. Sodišče je tudi pravilno ocenilo, da preklic soglasja, ko so se dela že začela, ni mogel biti upošteven in ni mogel povzročiti naknadne protipravnosti posega. Vodovodna inštalaterska dela so že po svoji naravi zahtevna in vezana tudi na prebijanje stropov in zidov, zato ni možno načrtov v kratkem roku spreminjati. Poleg tega pa je vodovodna napeljava v skupni hiši tehnična celota in je ni mogoče izvajati parcialno za posamezna stanovanja.

Seveda vsi ti razlogi veljajo za motenjsko pravdo, ne morejo pa vplivati na vse pravice, ki jih ima tožnica kot solastnica stanovanjske hiše,vendar vse to sodi v eventualne druge postopke, kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče. Vse ostale pritožbene navedbe niso pomembne za motenjsko pravdo in za pravilno uporabo materialnega prava (določbe ZTLR o varstvu posesti). Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobene absolutne bistvene kršitve določb postopka.

Glede na neuspeh pritožbe tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.