Jedro

Pritožnik ni pravočasno priglasil stroškov, ki jih je založil za izvedenca leta 1999, saj bi te stroške moral priglasiti na zadnjem naroku, na katerem so se obravnavali skupni stroški, o katerih je sodišče odločilo v izpodbijanem sklepu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju z dne 31. 3. 2016 ugotovilo obseg zapuščine, razglasilo dediče, povzelo dedni dogovor in odredilo zemljiškoknjižne vpise. V sklepu je še ugotovilo, da so z dednim dogovorom stranke uredile vsa medsebojna razmerja, sodišče pa je v sklepu še pojasnilo, da bo s posebnim sklepom odločilo še o priglašenih stroških izvedenca A. A. in o založitvi potrebnih denarnih sredstev za njihovo poplačilo.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu A. A. priznalo stroške izvedenskega mnenja, dediču B. B. naložilo da plača izvedencu nagrado v višini 821,98 EUR, dediču C. C.(1) pa v višini 91,33 EUR. Sodišče je takšno delitev stroškov določilo iz razloga, ker znaša nujni delež A. P. 1/10 celotne zapuščine. Sodišče prve stopnje je v 6. točki sklepa zavrglo predlog pritožnika za povračilo pripadajočega deleža že na plačanih skupnih stroških postopka z dne 28. 4. 2016, ki jih je plačal pritožnik za izdelavo izvedenskih mnenj D. D. in E. E. leta 1999. Sodišče prve stopnje je tako odločilo, ker mora stranka zahtevati povrnitev stroškov na podlagi tretjega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) najpozneje do konca obravnave, takšnega predloga pa pritožnik ni dal na zadnjem naroku 31. 3. 2016. Poleg tega so se dediči sporazumeli, da so z realizacijo dednega dogovora med dediči urejena vsa pravna razmerja. Iz zapisnika zadnjega naroka pa še izhaja, da je sodišče dediče seznanilo, da še niso plačani stroški izvedenca A. A., zato so dediči predlagali, da sodišče izda poseben sklep, nobeden dedič pa ni na naroku uveljavljal povračila že plačanih skupnih stroškov.

3. Pritožnik se pritožuje zoper 6. točko izpodbijanega sklepa zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da dedičem naloži, da mu povrnejo stroške postopka v višini 585,97 EUR. Navaja, da je bil zapuščinski postopek uveden po uradni dolžnosti in v interesu vseh strank. Sodišče je na naroku 5. 2. 1999 pritožniku naložilo, da založi stroške za popis in cenitev zapuščine, ker je pritožnik uveljavljal zahtevek iz naslova prikrajšanja nujnega deleža. Stroški, ki jih uveljavlja pritožnik predstavljajo skupne stroške, zato bi o teh stroških moralo odločiti sodišče po uradni dolžnosti. V zapisniku zadnje obravnave je navedeno, da dediči predlagajo izdajo posebnega sklepa v zvezi s plačilom sodnega izvedenca A. A., vendar ta okoliščina, da v sklepu ni navedeno, da bo sodišče o skupnih stroških odločalo s posebnim sklepom, ne more biti odločilna, ker o skupnih stroških odloča sodišče po uradni dolžnosti. Enako velja tudi za stroške, katerih povračilo je zahteval pritožnik po zadnjem naroku z vlogo 28. 4. 2016. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 163. člena ZD se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno. ZD glede stroškov določa, da vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka, če pa je bilo kaj skupnih stroškov odloči sodišče, v katerem razmerju jih stranke trpijo. Na predlog ene stranke lahko sodišče odloči, da ji mora druga stranka povrniti stroške, katere ji je povzročila z očitnim nepoštenim ravnanjem. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno opozarja na prvi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da o povrnitvi stroškov odloča sodišče na zahtevo stranke brez obravnavanja, s tem, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZPP, mora stranka povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. 6. Na naroku 31. 3. 2016 so dediči sklenili dedni dogovor, iz katerega izhaja, da so dediči uredili vsa medsebojna razmerja, sodnica jih je tudi seznanila, da še ni bilo plačano delo izvedenca A. A., zato so dediči predlagali, da sodišče izda o tem poseben sklep. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju, ki ga je pritožbeno sodišče že povzelo, v katerem je tudi pojasnilo, da bo s posebnim sklepom odločilo le še o priglašenih stroških izvedenca A. A. Na podlagi teh dejstev se izkaže, da pritožnik ni pravočasno priglasil stroškov, ki jih je založil za izvedenca leta 1999, saj bi te stroške moral priglasiti na zadnjem naroku, na katerem so se obravnavali skupni stroški, o katerih je sodišče odločilo v izpodbijanem sklepu. Iz teh razlogov je predlog tožnika za povrnitev stroškov postopka v zvezi s plačilom izvedenskega mnenja iz leta 1999 neutemeljen, ker je bil vložen prepozno.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): V nadaljevanju pritožnik.