Jedro

Sodišče prve stopnje lahko, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, naloži tožencema le plačilo zneskov uporabnin, ki so zapadli do konca glavne obravnave, če sta ves čas neupravičeno zasedala del nepremičnine v lasti tožnika. Nikakor pa toženca nista dolžna plačati tožniku za korist zaradi neupravičene uporabe dela nepremičnine v tožnikovi lasti, ki jima še ni nastala do konca postopka na prvi stopnji.

Čim je stečajni postopek v teku, do začetka pravdnega postopka lahko pride šele, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana. Tožnik ni prijavil svojih terjatev v stečajnem postopku. Upoštevaje to ugotovitev torej niso mogle biti predmet preizkusa, tožnik pa glede njih ni mogel biti napoten na pravdni postopek. Kljub temu je vložil tožbo za plačilo uporabnine tudi za obdobje do začetka osebnega stečaja (od 27. 8. 2008 do 10. 10. 2011), ki ni dopustna, zato je odločitev sodišča o zavrženju tožbe v tem delu pravilna. Nasprotno za terjatve, ki so nastale po začetku stečaja, povedano ne velja.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep se delno ugodi, izpodbijani sklep se v delu, ki se nanaša na terjatve zoper drugo toženko, nastale po začetku postopka osebnega stečaja dne 10. 10. 2011, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni - v II. točki izreka tako, da se glasi: „Toženca A. A. in B. B., oba cesta X, sta dolžna tožniku C. C., cesta Y, v roku 8 dni plačati uporabnino za uporabo 8/10 nepremičnine parc. št. 111/20 k. o. (...) – X, za čas od 27. 8. 2008 do 14. 7. 2014 vsak po 95,55 EUR mesečno, oziroma vsak v skupnem znesku po 6.743,98 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 8. 2013 dalje do plačila.“ - in v zavrnilnem delu – I. b) točki izreka tako, da se glasi: „Toženca A. A. in B. B., oba cesta X, sta dolžna tožeči stranki tožniku C. C., cesta Y, za čas od 15. 7. 2014 do 31. 7. 2014 plačati uporabnino za 8/10 nepremičnine parc. št. 111/20 k. o. (...) – X vsak v znesku 52,40 EUR, od 1. 8. 2014 dalje pa za navedeni nepremičnini plačevati mesečno vsak po 95,55 EUR, do vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec. V primeru zamude (od 6. dne v mesecu dalje) pa sta toženca dolžna plačati zakonske zamudne obresti, od zapadlosti posamezne uporabnine do plačila, vse v roku 8 dni.“

III. V ostalem se pritožbi zavrneta ter potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

IV. Odločitev o stroških odločanja o pritožbi zoper sklep se pridrži za končno odločbo.

V. Prvi in tretji toženec sta dolžna tožniku v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti pravdne stroške, in sicer vsak v višini 398,18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo v delu, kolikor se nanaša na drugo toženko, ker je bil zoper njo začet osebni stečaj. S sodbo je ugodilo tožbenemu zahtevku zoper prvega in tretjega toženca za plačilo uporabnine za uporabo 8/10 nepremičnine parc. št. 111/20 k. o. X za čas od 27. 8. 2008 do 27. 8. 2013, vsak po 95,55 EUR mesečno, oziroma vsak v skupnem znesku po 5.733,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 8. 2013 dalje do plačila (II. točka izreka), medtem ko je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine za čas od 1. 8. 2008 do 26. 8. 2008, vsak v znesku 80,14 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 8. 2013 dalje (I. a) točka izreka), od 27. 8. 2013 do 31. 8. 2013 vsak v znesku 15,41 EUR in od 1. 9. 2013 dalje mesečno vsak po 95,55 EUR, do vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude od 6. dne v mesecu dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. b) točka izreka). Odločilo je tudi, da sta toženca dolžna v roku 8 dni plačati tožniku pravdne stroške, vsak v znesku 710,69 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dneva dalje do plačila.

2. Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter ugotovi pravni interes za vložitev tožbe tožnika zoper drugo toženko oziroma podrejeno, da razveljavi navedeni sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki se nanašajo na osebni stečaj, in sicer najmanj v zvezi s terjatvami tožnika, ki so nastale po uvedbi stečajnega postopka, pri čemer se sklicuje na 252. člen ZFPPIPP. Ta določa, da pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Poudarja, da s tem, ko tožnik vtožuje uporabnino za stanovanjsko hišo, ne gre za posel, s katerim bi se posegalo v premoženje stečajne dolžnice, ki bi spadalo v stečajno maso. Zato sodišče ni imelo pravne podlage za zavrženje tožbe v delu, ki se nanaša na plačilo uporabnine od začetka postopka osebnega stečaja. Sodišču očita neuporabo določb 245. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP oziroma bistveno kršitev postopka, ker sodišče ni prekinilo pravdnega postopka na podlagi 205. člena ZPP in pozvalo stečajne upraviteljice kot toženkine zakonite zastopnice, naj vstopi v pravdo namesto nje. Opozarja na storjeno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Sodišče je pavšalno navedlo, da gre tudi pri terjatvah uporabnine, nastalih po začetku stečajnega postopka, za terjatve, za katere zakon določa, da se izplačajo iz delitvene mase po določilih ZFPPIPP, česar ni subsumiralo pod pravno normo. Izpodbija tudi III. točko sklepa, saj sodišče drugi toženki ne more priznati stroškov postopka. Že dve leti pred vložitvijo tožbe je vedela, da je zaradi stečaja omejeno poslovno sposobna in bi morala o tožbi takoj obvestiti stečajno upraviteljico in ne sama pooblastiti odvetnika, s čimer je sama povzročila navedene stroške.

3. Druga toženka je vložila odgovor na pritožbo tožnika, v katerem prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo (pravilno: sklep) sodišča prve stopnje. Navaja, da je tožnik prijavil svojo terjatev v stečajnem postopku šele 9. 7. 2014, zato bo ta skladno z določili ZFPPIPP preizkušena v dodatnem seznamu preizkušenih terjatev. Šele, če bo ta terjatev prerekana, bo tožnik imel pravni interes za vložitev tožbe zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve zoper drugo toženko.

4. Tožnik vlaga tudi pritožbo zoper zavrnilni del izpodbijane sodbe (I., I.b točko in zaradi dopolnitve II. točke izreka) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku za plačilo uporabnine tudi od 28. 8. 2013 dalje po 95,55 EUR mesečno za vsakega posameznega toženca, kar znaša do 28. 8. 2014 za vsakega še 1.146,60 EUR ter od 29. 8. 2014 dalje po 95,55 EUR mesečno do izpraznitve in izročitve stanovanje hiše tožniku ter tako dopolni II. točko izreka sodbe oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo v zavrnilnem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, da dopolni tudi II. točko sodbe. Tožnik meni, da bi sodišče ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, da toženci uporabljajo celotno stanovanjsko hišo, moralo v smislu splošnih določil Obligacijskega zakonika (OZ) ter ekonomičnosti postopka in v izogib vlaganju novih pravd, odločiti o zahtevku za plačilo uporabnine od 27. 8. 2013 do izdaje sodbe ter to ovrednotiti in od 14. 7. 2014 dalje, ko je izdalo izpodbijano sodbo do izpraznitve in izročitve nepremičnine tožniku. Sodišče je namreč ugotovilo, da toženca uporabljata celotno hišo še naprej in je nimata namena izprazniti. Tretji toženec, ki mu je bil v izvršbi njegov solastniški delež prodan in ni več solastnik niti 2/10 nepremičnine, ki jo zaseda, je že pred leti vknjižil staršema služnostno pravico stanovanja. Zato bi jima moralo določiti uporabnino tudi vnaprej od dneva, ko boste prostore izpraznila in jih izročila tožniku. Poudarja, da sodišče v 190. in 198. členu OZ ter drugem odstavku 95. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) nima podlage za zavrnilni zahtevek in bi moralo uporabnino določiti tudi vnaprej skladno s tožnikovim zahtevkom.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

O pritožbi tožnika zoper sodbo (odločitev glede prvega in tretjega toženca)

6. Tožnik je od vsakega toženca zahteval plačilo uporabnine za obdobje od 1. 8. 2008 do 31. 8. 2013 v znesku 95,55 EUR mesečno oziroma v skupnem znesku 5.733,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe 27. 8. 2013 dalje in za obdobje od 1. 9. 2013 dalje 95,55 EUR mesečno, do vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku za plačilo uporabnine v nezastaranem delu, in sicer za obdobje od 27. 8. 2008 do vložitve tožbe 27. 8. 2013, v preostalem delu pa zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je upravičen tudi do uporabnine, nastale (zapadle) od vložitve tožbe do konca glavne obravnave, ne gre pa se strinjati z njegovim stališčem, da bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi zahtevku za plačilo uporabnine od izdaje sodbe dalje. Določbe 190. in 198. člena OZ ter drugega odstavka 95. člena SPZ, na katere se sklicuje sodišče, ne dajejo podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku le do vložitve tožbe. Takšne odločitve ni mogoče opreti niti na kakšno drugo podlago. Sodišče prve stopnje namreč lahko, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, naloži tožencema le plačilo zneskov uporabnin, ki so zapadli do konca glavne obravnave 14. 7. 2014, če sta ves čas neupravičeno zasedala del nepremičnine v lasti tožnika (prvi odstavek 311. člena ZPP). Nikakor pa toženca nista dolžna plačati tožniku za korist zaradi neupravičene uporabe dela nepremičnine v tožnikovi lasti, ki jima še ni nastala do konca postopka na prvi stopnji.

7. Dokazni postopek je pokazal, da toženca nepretrgoma in v celoti uporabljata sporno nepremičnino, čeprav je ta v lasti tožnika do 8/10. V zgornjem nadstropju stanovanjske hiše stanujeta, spodnje nadstropje pa uporabljata deloma v stanovanjske in deloma v nestanovanjske namene (kot skladišče). Glede na to ugotovitev je utemeljen tožnikov zahtevek za plačilo uporabnine tudi za čas po vložitvi tožbe do konca glavne obravnave. Sodišče druge stopnje je zato delno ugodilo tožnikovi pritožbi in izpodbijano sodbo v II. točki izreka ustrezno spremenilo tako, da sta toženca sedaj dolžna plačati uporabnino za čas od 27. 8. 2008 do 14. 7. 2014 oziroma vsak 6.743,98 EUR (vsak poleg že prisojenih 5.733,00 EUR še dodatnih 1.010,98 EUR za obdobje 10 mesecev in 18 dni), v zavrnilnem delu, to je I. b) točki izreka, pa tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine od naslednjega dne po koncu glavne obravnave dalje, to je od 15. 7. 2014 naprej (5. alineja 358. člena ZPP). V preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (353. člen ZPP).

8. Čeprav je tožnikov uspeh v pravdi po ugoditvi njegovi pritožbi večji, sodišče druge stopnje ni poseglo v odločitev prvostopenjskega sodišča o stroških, vsebovano v III. točki izreka izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje mu je namreč priznalo vse stroške, kot da bi s tožbenim zahtevkom uspel v celoti, zato mu višji znesek stroškov od že prisojenih ne gre.

9. Ker je tožnik s pritožbo glede odločitve o zahtevku v celoti uspel (prizadeval si je za prisojo uporabnine za čas do konca glavne obravnave in to tudi dosegel), sta mu toženca dolžna povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Upravičen je do naslednjih stroškov: 168,00 EUR za sestavo pritožbe zoper izpodbijano sodbo (tar. št. 3210 ZOdvT), 20,00 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002 ZOdvT), povečano za 22% davek na dodano vrednost v višini 41,36 EUR ter 567,00 EUR sodne takse za pritožbo, kar skupaj znaša 796,36 EUR. Iz tega sledi, da je vsak – prvi in tretji toženec – tožniku dolžan povrniti 398,18 EUR pritožbenih stroškov. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. decembra 2006. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je bil na pritožbeni stopnji sporen le še znesek 2.019,30 EUR (in ne 17.198,40 EUR), kolikor znaša vsota zneskov uporabnin za obdobje od vložitve tožbe do konca glavne obravnave, zato je pritožbeno sodišče odmerilo nižjo nagrado za sestavo pritožbe, kot jo je priglasil tožnik v svoji pritožbi.

O pritožbi zoper sklep (odločitev glede druge toženke)

10. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1924/2011 z dne 10. 10. 2011 zoper drugo toženko začet postopek osebnega stečaja. Tožnik je tožbo, s katero je uveljavljal denarno terjatev, ki obsega uporabnino za obdobje od 1. 8. 2008 do 31. 8. 2013 in od 1. 9. 2013 dalje mesečno, do vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec, vložil dne 27. 8. 2013. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nad drugo toženko so torej nastopile že pred vložitvijo tožbe, vendar le za terjatve njenih upnikov, nastale do začetka stečaja (252. člen ZFPPIPP). Zanje velja načelo koncentracije, ki upnikom stečajnega dolžnika nalaga, da svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavljajo samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP). Vložitev tožbe v pravdnem postopku (za ugotovitev obstoja prerekane terjatve)(1) je v teku stečajnega postopka dopustna le izjemoma, in to v primeru, če terjatev (ki ne temelji na izvršilnem naslovu) velja za prerekano (drugi odstavek 67. člena ZFPPIPP) in je upnik prerekane terjatve s sklepom o preizkusu terjatev napoten na pravdo (drugi odstavek 69. člena ZFPPIPP v zvezi s 300. členom ZFPPIPP).

11. Čim je stečajni postopek v teku, do začetka pravdnega postopka lahko pride šele, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana.(2) Tožnik v pritožbi ni izpodbijal ugotovitve izpodbijanega sklepa, da ni prijavil svojih terjatev v stečajnem postopku. Upoštevaje to ugotovitev torej niso mogle biti predmet preizkusa, tožnik pa glede njih ni mogel biti napoten na pravdni postopek.(3) Kljub temu je vložil tožbo za plačilo uporabnine tudi za obdobje do začetka osebnega stečaja (od 27. 8. 2008 do 10. 10. 2011), ki ni dopustna, zato je odločitev sodišča o zavrženju tožbe v tem delu pravilna.

12. Nasprotno za terjatve, ki so nastale po začetku stečaja, povedano ne velja. Prvo sodišče je kljub temu, da je ugotovilo, da je del terjatev nastal pred začetkom stečajnega postopka, del pa po tem trenutku, terjatve napačno obravnavalo enako in tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, ker jih tožnik ni prijavil v stečajnem postopku. Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo s tem, ko je tudi glede terjatev, nastalih po začetku stečaja, zavzelo stališče, da jih je treba prijaviti v stečajnem postopku in se izplačajo iz delitvene mase skladno z ZFPPIPP.(4) Zanje namreč začetek postopka osebnega stečaja zoper stečajno dolžnico ne učinkuje, prav tako ne morebiten odpust obveznosti, ni jih treba prijaviti v stečajnem postopku, tožnik jih lahko uveljavlja neposredno v pravdnem postopku, glede njih je stečajna dolžnica poslovno in pravdno sposobna, pooblastilo, ki ga je dala stečajna dolžnica odvetnici, pa je veljavno. Zaradi nasprotnega materialnopravnega izhodišča sodišče prve stopnje zmotno ni presojalo utemeljenosti tožbenega zahtevka zoper drugo toženko za plačilo uporabnine za obdobje od 10. 10. 2011 do konca glavne obravnave.

13. Tožnik nadalje neutemeljeno očita, da bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi pravdnega postopka na podlagi 205. člena ZPP. Ta je pridržan za položaje, ko se je pravdni postopek začel pred začetkom stečajnega postopka. Če se pravdni postopek začne med stečajnim postopkom, se prvi ne prekine, temveč se zavrže tožbo kot nedopustno ob predpostavki, da terjatev ni bila prijavljena in ne prerekana, zaradi česar je izostal napotitveni sklep sodišča, ki vodi stečaj, na pravdni postopek. Brez pomena je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni uporabilo določbe 245. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP, s čimer meri na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na domnevne pomanjkljivosti glede zastopanja druge toženke, ker jo je v postopku na prvi stopnji zastopala pooblaščenka in ne stečajna upraviteljica, bi se lahko sklicevala le druga toženka, ne pa tožnik.(5) Nenazadnje tudi ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; nenavedba pravne podlage v navedeno kršitev ne vodi, razlogi sklepa pa so zadostni in omogočajo preizkus.

14. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi, izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na terjatve, nastale po začetku stečaja zoper drugo toženko, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), sicer pa pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep glede terjatev, nastalih pred začetkom stečaja (2. točka 365. člena ZPP). Ker je prvo sodišče zavrglo tožbo v delu odločitve zoper drugo toženko, o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni vsebinsko odločalo. V ponovljenem postopku bo zato moralo ugotavljati okoliščine glede morebitne neupravičene uporabe tožnikovega dela sporne nepremičnine s strani druge toženke v obdobju od 10. 10. 2011 do zadnje glavne obravnave.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki jih je tožnik priglasil v pritožbi zoper sklep, temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Dajatvena tožba, ki je bila v danem primeru preuranjena, tudi oblikovno ni ustrezna.

Op. št. (2): Balažic, Vladimir, Vpliv stečajnega postopka na pravdni postopek, Odvetnik 59 / marec 2013, str. 8. Op. št. (3): Glede na vsebino odgovora na pritožbo, vloženega s strani druge toženke, je tožnik prijavil terjatve šele 9. 7. 2014, torej po izdaji izpodbijanega sklepa.

Op. št. (4): Skladno s četrtim odstavkom 296. člena ZFPPIPP praviloma ni treba prijaviti terjatev, ki so nastale v obdobju po začetku stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se poplačajo iz razdelitvene mase. Mednje sodijo: terjatve, ki so nastale zaradi uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega postopka, terjatve za povrnitev škode zaradi razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, terjatve za povrnitev škode zaradi uresničitve odpovedne pravice najemnega oziroma zakupnega razmerja s strani stečajnega dolžnika in regresne terjatve članov poslovodstva oziroma nadzornega sveta iz naslova odškodninske odgovornosti.

Op. št. (5): Primerjaj odločbe VSRS II Ips 33/2014 z dne 8. 10. 2015, II Ips 355/2015 z dne 21. 5. 2015, itd. Enako stališče zastopa tudi Zobec, v: Ude, Galič (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 304 – 305.