Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in pritožnico napotilo na pravdo, da dokaže, da je pokojnik napravil veljavno ustno oporoko pred pričami je upoštevalo navedbe pritožnice. Zato ni moč pritrditi njenemu pritožbenemu stališču, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo "uveljavilo" njenih zahtevkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod I izreka napotilo na pravdo potencialno dedinjo da zoper zakonita dediča uveljavi zahtevek, da je pokojnik napravil veljavno ustno oporoko pred pričama, s katero ji je zapustil svoje stanovanje. Pod II izreka pa je sklenilo, da je dolžna v točki I navedeno tožbo vložiti v roku enega meseca od dneva pravnomočnosti tega sklepa in da se zapuščinski postopek prekine, prekinitev pa bo trajala dokler pravda ne bo pravnomočno končana. Če pa v danem roku tožbe ne bo vložila bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in ga dokončalo ne glede na njen zahtevek.

Proti temu sklepu se pritožuje smiselno iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in se smiselno zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno napotilo na pravdo sedanjo pritožnico, ki mora dokazati, da je pokojnik napravil veljavno ustno oporoko pred pričama, s katero ji je zapustil stanovanje. Iz razlogov sklepa izhaja (česar pritožba ne graja), da je med dedičema in potencialno oporočno dedinjo (pritožnico) spor v tem, ali je pokojnik napravil veljavno ustno oporoko. Pritožnica je namreč v postopku na prvi stopnji v vlogi uveljavljala, da ji je zapustnik z ustno oporoko zapustil stanovanje, kar naj bi izjavil pred dvema pričama, katerih pisno izjavo je predložila, česar pa zakonita dediča ne priznavata. V sodni praksi je sicer oporoka močnejši pravni naslov za dedovanje in praviloma sodišče napoti na pravdo osebo, ki neveljavnost oporoke zatrjuje, vendar pa gre v obravnavanem za vprašanje samega obstoja ustne oporoke, ki je izredna oblika oporoke, ki jo mora izjaviti oporočitelj le v izrednih razmerah pred dvema istočasno navzočima pričama. Izredne razmere (objektivne ali subjektivne) pa so dejansko vprašanje vsakega konkretnega primera. S tem, ko je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in pritožnico napotilo na pravdo, da dokaže, da je pokojnik napravil veljavno ustno oporoko pred pričami je upoštevalo navedbe pritožnice. Zato ni moč pritrditi njenemu pritožbenemu stališču, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo "uveljavilo" njenih zahtevkov.

Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče ob tem, ko ob uradnem preizkusu (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 163 Zakona o dedovanju - ZD) ni ugotovilo uradno upoteštevnih procesnih kršitev, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (člen 365 točka 2 ZPP v zvezi s členom 163 ZD).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni.