Jedro

Pritožba pravilno navaja, da se v skladu s 279. členom DZ izdatki za izvajanje ukrepov, ki nastanejo v zvezi s skrbništvom za otroke in odrasle osebe v korist varovancev, in nagrada za delo skrbnika krijejo najprej iz varovančevih dohodkov, nato iz sredstev, dobljenih od oseb, ki morajo varovanca preživljati, nato iz varovančevega premoženja in končno iz proračuna Republike Slovenije. Vendar to ne pomeni, da je začasni zastopnik, ki je postavljen na podlagi 82. člena ZPP, zavezan k plačilu izpodbijanih stroškov iz lastnega premoženja. K temu ga tudi določbe 82., 83. in 79. člena ZPP (in tudi ne 267. člen DZ) ne zavezujejo. Stroške mora primarno plačati dedič D. A., sicer pa se bodo krili po vrstnem redu, ki ga določa 279. člen DZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka III izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino po pokojni A. A. spadajo denarna sredstva na transakcijskem računu pri Banki X d. d., št. SI56 000 in neizplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ Slovenije, dediči zapustničinega premoženja pa so vsak z delež do ene četrtine hči B. B. in sinovi C. A., D. A. ter E. A. (točki I in II izreka). Hkrati je odločilo, da mora vsak dedič v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa o dedovanju plačati 7,03 EUR stroškov postopka, ki so nastali z objavo oklica v Uradnem listu RS, znesek pa mora nakazati na račun sodišča št. ..., sklic ... Po prejemu nakazila, bo računovodstvo vrnilo sredstva v Proračun Republike Slovenije (točka III izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka (točka III izreka) se je pravočasno pritožil dedič D. A., ki ga v postopku (zaradi neznanega bivališča) zastopa začasni zastopnik Center za socialno delo Y, Enota Z. Predlaga, da se odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni na način, da se izdatek, ki ga je dedič D. A. dolžan nakazati v proračun sodišča pobota s pridobljenim dednim deležem ali pa naj izdatek krije proračun Republike Slovenije, ker začasni zastopnik ni zavezan k plačevanju kakršnih koli stroškov, dostopa do dedičevega premoženja pa nima.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na drugem odstavku 174. člena ZD1, v katerem je določeno, da v primeru skupnih stroškov, sodišče določi, v katerem razmerju jih stranke trpijo. Pritožba pravilno navaja, da se v skladu s 279. členom DZ2 izdatki za izvajanje ukrepov, ki nastanejo v zvezi s skrbništvom za otroke in odrasle osebe v korist varovancev, in nagrada za delo skrbnika krijejo najprej iz varovančevih dohodkov, nato iz sredstev, dobljenih od oseb, ki morajo varovanca preživljati, nato iz varovančevega premoženja in končno iz proračuna Republike Slovenije. Vendar to ne pomeni, da je začasni zastopnik, ki je postavljen na podlagi 82. člena ZPP3, zavezan k plačilu izpodbijanih stroškov iz lastnega premoženja. K temu ga tudi določbe 82., 83. in 79. člena ZPP (in tudi ne 267. člen DZ) ne zavezujejo. Stroške mora primarno plačati dedič D. A., sicer pa se bodo krili po vrstnem redu, ki ga določa 279. člen DZ.

5. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

6. V skladu s prvim odstavkom 366a. člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

1 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, številka 15/1976, s kasnejšimi spremembami. 2 Družinski zakonik, Uradni list RS, številka 15/2017. 3 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami.