Jedro

Dopustna je le delitev stvari kot kot celote. Delitve solastniškega deleža ZNP ne ureja in torej ni dopustna.

V nepravdnem postopku je v zvezi z delitvijo solastnine drugače, saj že procesni predpis, to je 1. odstavek 119. člen ZNP določa, da je obvezna sestavina predloga za delitev tudi podatek o solastnikih in o velikosti njihovih deležev. Te navedbe so torej procesne predpostavke.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišče prve stopnje spremeni tako, da se predlog zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom zavrnilo predlog predlagatelja M. H. za delitev dela nepremičnine, to je stanovanja št. 12 in garaže št. 9 na naslovu D. 2. Prvostopenjsko sodišče je takšno odločitev utemeljilo s tem, da je predlagatelj v predlogu opredelil le solastnike do skupnega deleža v višini 1/7. Solastnikov solastniškega deleža v višini 6/7 ni opredelil. Sodišče je na pomanjkljivost opozorilo, vendar pa predlagatelj pomanjkljivosti ni odpravil. Ker je predlagatelj vložil predlog le zoper nekatere od nujnih sospornikov, ne pa zoper vse, ga je vložil zoper napačno stranko. Zato je prvostopenjsko sodišče, tudi ob upoštevanju odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 984/2006, predlog zavrnilo.

3. Zoper takšen sklep je vložil predlagatelj pritožbo. V pritožbi meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče predlog zavreči in ne zavrniti. Napačno pa naj bi bilo odločilo tudi zato, ker po predlagateljevem mnenju lahko predlagatelj predlaga razdelitev solastniškega deleža tudi le proti enemu solastniku, ne pa tudi proti ostalim solastnikom.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pred sodiščem prve stopnje je bil začet postopek delitve stvari, v katerem se poleg 118. člena Zakona o nepravdnem postopku in naslednjih (Ur.l. SRS, št. 30/1986 , 20/1988, Ur.l. RS, št. 87/2002-SPZ, 131/2003 Odl.US: U-I-60/03-20, 77/2008-ZDZdr; v nadaljevanju: ZNP) smiselno uporabljajo tudi določbe Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 kasnejšimi spremembami; 73/2007-UPB3, 45/2008-ZArbit; v nadaljevanju: ZPP). Smiselno uporabo določb ZPP v nepravdnem postopku določa 37. člen ZNP.

6. Glede na 118. člen ZNP je mogoča le delitev stvari kot takšne. Delitve solastniškega deleža ZNP ne ureja in torej ni dopustna.

7. Prvostopenjsko sodišče se je pri svoji odločbi sklicevalo na odločbo VS RS, opr. št. II Ips 984/2006. Ta odločba se nanaša na pravdni postopek. V pravdnem postopku imenovanje tožene stranke, ki je zavezanec iz materialnopravnega razmerja, ni procesna predpostavka. Česa takšnega namreč nobena določba ZPP ne predvideva. ZPP nalaga le, da tožeča stranka imenuje takšno toženo stranko, ki je to sploh lahko (76. člen ZPP prim. tudi 81. in 273. člen ZPP). V nepravdnem postopku je drugače, saj že procesni predpis, to je 1. odstavek 119. člen ZNP določa, da je obvezna sestavina predloga za delitev tudi podatek o solastnikih in o velikosti njihovih deležev. Te navedbe so torej procesne predpostavke. Če niso izpolnjene, mora ravnati sodišče po 108. členu ZPP, kar je storilo. Ker predlagatelj ni dopolnil svoje vloge, bi bilo torej moralo predlog zavreči. Prvostopenjsko sodišče je predlog zavrnilo, in s tem napačno uporabilo 119. člen ZNP.

8. Sklep sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče spremenilo na temelju 37. člena ZNP v povezavi s 3. točko 365. člena ZPP.