Jedro

Vprašanje, med kom je bila pogodba sklenjena, je dejansko vprašanje in ne vprašanje razlage pogodbene vsebine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke zoper toženca v višini, kot je o njej odločeno s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 16.11.1998, opr. št. I 98/1039 ter da zato ostane ta del sklepa o izvršbi v veljavi. Ugotovilo je, da obstoji terjatev tožencev do tožeče stranke v višini 281.619 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.11.1998 dalje, zato je tožečo stranko zavezalo, da mora tožencema ta znesek plačati. Ugotovilo je, da terjatev prve toženke v zvezi z uporabnino in terjatev drugega toženca v znesku 12.000.000 SIT ne obstoji. Nato je ugotovljene terjatve pobotalo in odločilo, da ostane že omenjeni sklep o izvršbi v veljavi v delu, s katerim je tožencema naloženo plačilo 5.897.158 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.10.1998 ter plačilo stroškov izvršilnega postopka v znesku 82.334 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.11.1998 dalje. Tožencema je še naložilo, da morata tožeči stranki povrniti 483.264 SIT pravdnih stroškov.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožencev zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo prve stopnje. Soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da sta najemno pogodbo kot najemnika sklenila toženca (in ne družba P. d.o.o.).

Zoper to sodbo sta toženca vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču očitata, da je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini najemne pogodbe in med samo pogodbo. Navajata, da v uvodu najemne pogodbe besedilo "oziroma od njiju ustanovljena firma" ni pripisano, pač pa je to sestavni del opisa pogodbene stranke. Najemnica je bila torej družba, katere družbenika sta toženca. Njun namen je bil skleniti najemno pogodbo preko njune družbe (kar je v preamboli pogodbe tudi definirano). Stališče pritožbenega sodišča, da je najemodajalec dovolil podnajem, je v nasprotju s podlago najemne pogodbe, ki sta jo toženca podpisala kot funkcionarja. Stališče, da mora biti na pogodbi odtisnjen pečat firme kot element pravilnega podpisa pravne osebe pa nima podlage v materialnem pravu. Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do izpovedbe drugega toženca, da je pri pregledu dokumentacije našel sklep Upravne enote v Radovljici o razpisu ustne obravnave dne 27.11.1996, ki je bila v prostorih družbe P. v Radovljici ..., se pravi na sedežu gospodarske družbe, s katero je bila sklenjena najemna pogodba.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Ker na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), morajo biti revizijski očitki, ki gredo v tej smeri, obrazloženi in konkretizirani. Če revident meni, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do kakega dela strankine izpovedbe, mora pojasniti, zakaj je ta del dokazno pomemben (katero strankino trditev naj bi dokazoval in v čem naj bi bila pravna ali dejanska moč te trditve) ter, ali se je na pomen tega dela izpovedbe skliceval tudi v pritožbi (pa mu pritožbeno sodišče nanj ni odgovorilo). Ker revidenta tega nista storila, predstavlja njun očitek (da, "drugostopno sodišče tudi ni zavzelo stališča do tistega dela izpovedi drogotožene stranke, ki je izpovedala, da je pri pregledu dokumentacije našel sklep Upravne enote v Radovljici o razpisu ustne obravnave dne 27.11.1996, ki se je vršila v prostorih družbe P. v Radovljici, v prostorih ..., kjer je od toženih strank ustanovljeno podjetje imelo namreč sedež, in na katero je bila vabljena tudi tožeča stranka") zgolj kritiko ugotovljenega dejanskega stanja, torej nedovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Neutemeljen je tudi očitek, da je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini najemne pogodbe in med samo pogodbo. T.i. "protispisnost" je namreč podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov, torej takrat, ko je sodišče listinam ali zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče vsebino teh dokumentov napačno dokazno tolmači (ji pripiše napačen dokazni pomen). V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Prav to pa revidenta očitata pritožbenemu sodišču, ko menita, da je treba dostavek "oziroma od njiju ustanovljena firma" razumeti kot sestavni del opisa pogodbene stranke.

Vprašanje, med kom je bila pogodba sklenjena, je dejansko vprašanje in ne vprašanje razlage pogodbene vsebine. Pri razlagi spornih določil pogodbe je sicer res treba iskati skupen namen pogodbenikov (drugi odstavek 99. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl.), vendar je to mogoče šele, ko se ugotovi, med kom je bila pogodba sploh sklenjena, torej kdo je pogodbenik, nosilec namena, ki je relevanten z razlago sporne pogodbene vsebine. Tu pa ne gre za to, pač pa za vprašanje, ali sta pogodbo kot najemnika sklenila toženca, ali pa družba P., d.o.o. (katere družbenika sta bila). Kljub napačnemu pravnemu stališču, da je to vprašanje razlage pogodbe, se je pritožbeno sodišče (tako kot sodišče prve stopnje) razreševanja tega vprašanja lotilo na dejanski način. Tako izhaja iz zadnjega odstavka na četrti strani in prvega odstavka na peti strani sodbe sodišča prve stopnje ter iz zadnjega odstavka na tretji strani in prvega odstavka na četrti strani izpodbijane sodbe. Revizijsko sodišče je tako vezano na dejansko ugotovitev, da je bila najemna pogodba sklenjena s tožencema. Ker pa je na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, in ker niso podane očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).