Jedro

O dedovanju zapustnikovega premoženja je treba odločiti v zapuščinskem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožnik A. A. krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da pravice na zapustniku - z odločbo Upravne enote - vrnjenem premoženju bivše agrarne skupnosti (parc. št. 214/2, 214/3, 216/1, 216/2 in 216/3, vse k.o. X) spadajo v zapuščino.

2. Pritožujeta se dediča B. A. in A. A. 3. B. A. uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je zapustnik imel v lasti zaščiteno kmetijo, s katero je razpolagal v korist sina A. A., le ta pa v korist svojega sina C. A. Citira 3. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki določa, da kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto - poleg kmetijskih zemljišč, gozdov, gospodarskih in stanovanjskih poslopij, priprav, orodij, živine, tudi s kmetijo povezane služnosti in pravice; tudi pravice na zemljiščih agrarnih skupnosti. Opozarja, da je tudi prvostopenjsko sodišče v napotitvenem sklepu z dne 10.4.2015 zavzelo stališče, da so pravice na zemljiščih agrarne skupnosti del zaščitene kmetije, ki je prešla v last A. A. Sklicuje se na svoje trditve, da so pravice na zemljiščih agrarne skupnosti na A. A. prešle z izročilno pogodbo z dne 14.11.1986 in z izročilno pogodbo z dne 30.3.2010 na D. A. Sklicuje se na zapisnik naroka z dne 25.10.2016, v katerem je navedeno, da pravice na zemljiščih agrarne skupnosti ne spadajo v zapuščino. Odločeno bi moralo biti, da pravice na zemljiščih agrarnih skupnosti ne sodijo v zapuščino, temveč sodijo k zaščiteni kmetiji.

4. A. A. uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da zapustniku vrnjene pravice na premoženju Agrarne skupnosti J. ne sodijo v zapuščino, ampak so del zaščitene kmetije P.; podredno pa razveljavitev sklepa. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Trdi, da je zapustnik že za časa svojega življenja, najkasneje z darilno pogodbo z dne 3.5.2007, svoj delež na premoženju Agrarne skupnosti J. - in sicer na planini J., ki zajema takó nepremičnine v k.o. Y kot v k.o. X - podaril A. A. Nepremičnine v k.o. X so po pomoti izpadle iz zapisa pogodbe. Zapustnikova volja, da prenese delež na vseh nepremičninah Agrarne skupnosti J., je bila jasna. Meja med k.o. X in k.o. Y poteka nekje na planini J., zato je zapustnik pri naštevanju pomotoma izpustil nepremičnine v k.o. X. Pomoto potrjuje tudi zapustnikova oporoka z dne 23.2.2005, katero prilaga in v kateri je svoj solastninski delež na celotni planini J. namenil A. A. To voljo je kasneje potrdil z darilno pogodbo z dne 3.5.2007. Ker se do teh trditev, ki so bile podane pred sodiščem prve stopnje, le-to ni opredelilo, je podana absolutna bistvena kršitev postopka. Sklicuje se tudi na 3. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki med sestavinami zaščitene kmetije navaja tudi pravice na zemljiščih agrarne skupnosti. Zaščiteno kmetijo Š. (z izjemo nekaj zemljišč) je zapustnik z izročilno pogodbo z dne 14.11.1986 izročil sinu A. A. Že ob sklenitvi izročilne pogodbe je torej obstajala zapustnikova volja, da sin A. A. dobi kmetijo z vsemi pravicam in obveznostmi, torej tudi s pravicami na nepremičninah Agrarne skupnosti J. Nedoločen delež na spornih nepremičninah je bil zapustniku vrnjen z Delno odločbo UE z dne 18.8.1999. Zapustnikova volja se od sklepanja izročilne pogodbe ni spremenila. Vse premoženje, vezano na kmetijo, je želel izročiti sinu A. A., kar izhaja tudi iz zapustnikove oporoke z dne 23.2.2005. V oporoki so deležne pravice na planini J. izrecno omenjene. Táko voljo je zapustnik naknadno ponovno izrazil s sklenitvijo darilne pogodbe z dne 3.5.2007. Zgolj pomotoma so bile sporne nepremičnine v k.o. X iz pogodbe izpuščene. Z navedeno pogodbo zapustnik ni mogel razpolagati zgolj z delom svojih pravic na premoženju agrarne skupnosti. Zakon določa, da je predmet razpolaganja lahko le celoten delež člana agrarne skupnosti. Da se zaščitena kmetija ne sme deliti, pa je določeno v 18. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih. Delež na spornih nepremičninah torej predstavlja del zaščitene kmetije in pripada A. A. oz. njegovemu pravnemu nasledniku D. A. S spornim premoženjem je zapustnik pravno veljavno razpolagal, zato ne sodi v zapuščino. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 226/1997 in graja prvostopenjsko stališče, da je sporno premoženje treba obravnavati kot pritiklino zaščitene kmetije, kajti pritiklina je premičnina. Tako je določeno s 17. čl. Stvarnopravnega zakonika - SPZ. Za upravljanje pravic na nepremičninah agrarne skupnosti velja poseben pravni režim. Velja načelo ohranjanja premoženja, na osnovi katerega je treba težiti k preprečevanju drobljenja zaokroženih enot in kmetijskih zemljišč ter k zagotavljanju gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine. Te pravice že zgodovinsko gledano pripadajo kmetijam. Sporno premoženje nedvomno šteje za del kmetije, ne pa za pritiklino.

5. Sodedič E. A. je pritožbi prejel 31.5.2017, nanju pa odgovoril konec avgusta 2017, kar je prepozno. Prepozen odgovor na pritožbo se ne upošteva (344. čl. ZPP).

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim stališčem, da je o dedovanju zapustnikovega lastninskega deleža pri parc. št. 214/2, 214/3, 216/1, 216/2, 216/3, vse k.o. X - če sodi v zapuščino - treba odločiti v zapuščinskem postopku. Te nepremičnine so bile namreč kot premoženje nekdanje agrarne skupnosti prenesene v last zapustnika in drugih nekdanjih članov Agrarne skupnosti J. Ker gre za zapustnikovo premoženje, je o njegovem dedovanju treba odločiti v zapuščinskem postopku (162. čl. Zakona o dedovanju). Ni namreč mogoče soglašati s pritožnikoma, da je to premoženje - zato ker sodi v sklop zaščitene kmetije - z izročilno pogodbo z dne 14.11.1986 prešlo v last zapustnikovega sina A. A. Premoženje je bilo upravičencem vrnjeno kasneje - štele z denacionalizacijsko odločbo z dne 18.8.1999. Zapustnik torej ob sklepanju izročilne pogodbe tega premoženja še ni imel v lasti in zato z izročilno pogodbo z njim ni mogel razpolagati oz. ga prenašati na prevzemnika kmetije. Tudi če bi kasneje postalo sestavni del zaščitene kmetije, njegovo lastništvo ne bi bilo samodejno spremenjeno.1

8. Sporno pa je, ali je z nedoločenim lastniškim deležem na nepremičninah parc. št. 214/2, 214/3, 216/1, 216/2 in 216/3, vse k.o. X, zapustnik že za življenja razpolagal. Dedič A. A. je na naroku 16.12.2014 zatrjeval, da mu je oče to premoženje podaril z darilno pogodbo z dne 3.5.2007, iz zapisa katere so navedene nepremičnine pomotoma izpadle. Sodediča B. A. in F. A. sta z izločitvenim zahtevkom soglašala, sodedič E. A. pa se je že na naroku izrekel, da izločitvenega zahtevka ne priznava. Če bi bilo ugotovljeno, da se je A. A. neuvedenemu dedovanju po zapustniku odpovedal (IX. čl. izročilne pogodbe), bi bila res možna razlaga, da ni več dedič in njegov spor z E. A. ni spor med dedičema o obsegu zapuščine2. Ker pa tudi B. A. - poleg tega, da priznava izločitveni zahtevek - trdi, da zapustnikov delež na parc. št. 214/2, 214/3, 216/1, 216/2 in 216/2, vse k.o. X, sodi v zapuščino (4. točka njene vloge z dne 26.9.2011, list. št. 14), obstaja spor o obsegu zapuščine. Za tak primer je v 1. točki 212. čl. Zakona o dedovanju predvidena napotitev na pravdo. Ker A. A. zatrjuje lastninsko pravico, drugačno kot jo izkazujejo zemljiškoknjižni podatki, ima on interes, da se le-ti spremenijo in je njega treba napotiti na pravdo.

9. Ker sodišče prve stopnje o prekinitvi postopka še ni odločalo, je izpodbijani sklep razveljavljen, da prvostopenjsko sodišče zapuščinski postopek prekine in postopa po 213. čl. Zakona o dedovanju (3. točka 365. čl. ZPP).

10. Ker v zapuščinskem postopku vsaka stranka krije stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka, pritožnik A. A. krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. čl. Zakona o dedovanju).

1 Iz odločbe Upravne enote z dne 17.1.2017 (list. št. 150-152) ni razvidno, da bi bilo sestavni del zaščitene kmetije. 2 Takšno stališče je prvostopenjsko sodišče zavzelo v sklepu o napotitvi na pravdo z dne 10.4.2015, list. št. 103 - 108.