Jedro

S tem, da ni ostal na kraju nesreče (na parkirišču se je zaletel v stoječe - parkirano vozilo) oziroma da se ni takoj po nesreči javil na policijski postaji, je toženec preprečil (morebiten) preizkus alkoholiziranosti, kar ima za posledico, da se šteje, da je kot voznik vozil pod vplivom alkohola (3.c tč. 1. odst. 3. čl. Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti). Gre torej za pogodbeno domnevo, ki dokazno breme o nealkoholiziranosti prevali na zavarovanca. Nikakor pa ne gre za domnevo, ki bi je ne bilo mogoče izpodbi(ja)ti oziroma dokaz(ov)ati nasprotno. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo (pogodbeno) materialno pravo, ki tožeči stranki pravice do povrnitve izplačane odškodnine ne priznava zgolj zato, ker kot povzročitelj nesreče ni nudil svojih podatkov oškodovancu oziroma ker se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, temveč pravilno, ker se v posledici tega na podlagi domneve šteje, da je bil toženec v času prometne nezgode kot voznik pod vplivom alkohola - le to (vožnja pod vplivom alkohola) pa je (poleg razlogov pod 1. in 2. tč. 1. odst. 3. čl. Pogojev) razlog za izgubo zavarovalnih pravic.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi opr. št. I 97/01176 z dne 3.12.1997 v veljavi v 1. in 3. točki in tožencu naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 9.000,00 SIT tožeči stranki.

Zoper sodbo se je toženec pravočasno pritožil. Zanika, da bi ne poiskal lastnika poškodovanega vozila in da bi se izogibal zaradi alkoholiziranosti. Trudil si je najti lastnika vozila in z njim urediti zadevo. To mu je uspelo in zato zavarovalnica ni več zahtevala vračila odškodnine. Dokaz o tem je žal vrgel v smeti, meni pa, da obstaja pri tožeči stranki. Čudi ga, kako se lahko potem, ko je problem z zavarovalnico rešen, ponovno ureja ista stvar. Svoji pritožbi prilaga izjavo priče o dogodku.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik v pritožbi ne pove, iz katerih pritožbenih razlogov izpodbija sodbo prve stopnje, iz njene vsebine pa izhaja, da zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Preizkus obstoja pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka je zato pritožbeno sodišče opravilo v mejah, kot jih določa 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 498.čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku in pri tem ugotovilo, da kršitve iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77 niso podane.

Ni spora o tem, da toženec po nesreči, za katero ne zanika, da je sam odgovoren, saj se je na parkirišču zaletel v stoječe (parkirano) vozilo, ni ostal na kraju nesreče in se je oškodovancu javil šele po nekaj dneh. Res je s tem, da ni ostal na kraju nesreče oziroma da se ni takoj po nesreči javil na policijski postaji, preprečil (morebiten) preizkus alkoholiziranosti, kar pa ima za posledico (le), da se šteje, da je kot voznik vozil pod vplivom alkohola (3.c tč. 1. odst. 3. čl. Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-95, v nadaljevanju Pogoji). Gre torej za pogodbeno (splošni pogoji so namreč sestavni del pogodbe, 1. odst. 142. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih) domnevo, ki dokazno breme o nealkoholiziranosti prevali na zavarovanca. Nikakor pa ne gre za domnevo, ki bi je ne bilo mogoče izpodbi(ja)ti oziroma dokaz(ov)ati nasprotno.

Toženec je v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje s trditvami v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in dokazno izpovedbo zatrjeval in dokazoval, da se ni skril pred oškodovancem oziroma pred policijo oziroma se jim ni skušal izmakniti. Zgolj na podlagi tega je namreč tožeča stranka zoper njega utemeljevala svoj regresni zahtevek, saj je (regresni zahtevek v prilogah pod A 2) navedla le, da je zoper njega pridobila regresno pravico, ker je povzročil prometno nezgodo in s kraja dogodka odpeljal, ne da bi nudil svoje podatke drugemu udeležencu. Glede na to, da se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožeča stranka dejanske podlage tožbe niti ni navedla - dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, in dokazi, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, pa so sicer potrebna vsebina tožbe (1.odst. 186. čl. ZPP/77). Svoje le za izvršilni postopek potrebne navedbe in dokaze (regresni zahtevek in izpisek iz poslovne knjige kot verodostojno listino) je dopolnila le s skopimi navedbami po vročenem ugovoru dolžnika (str. 7 spisa), da "zavarovanec izgubi zavarovalne pravice, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi njegove alkoholiziranosti, vsled navedenega je upnik na podlagi zbrane dokumentacije zoper dolžnika pridobil zakonito regresno pravico." Glede na zatrjevano dejstvo, ki naj bi imelo za posledico izgubo zavarovančevih pravic iz zavarovanja (izmik preiskavi alkoholiziranosti), je torej logično, da je toženec dokazoval (po oceni sodišča prve stopnje pa ne dokazal), da se kot povzročitelj prometne nesreče ni želel izmakniti.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo (pogodbeno) materialno pravo, ki tožeči stranki pravice do povrnitve izplačane odškodnine ne priznava zgolj zato, ker zavarovanec kot povzročitelj nesreče ni nudil svojih podatkov oškodovancu oziroma ker se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, temveč pravilno, ker se v posledici tega na podlagi domneve šteje, da je bil v času prometne nezgode kot voznik pod vplivom alkohola - le to (vožnja pod vplivom alkohola) pa je (poleg razlogov iz 1. in 2. tč. 1. odst. 3.čl. Pogojev) razlog za izgubo zavarovalnih pravic. Tega materialnega prava pa v nadaljevanju ni pravilno uporabilo, saj je zgolj zaradi tega, ker "je toženec kraj nesreče zapustil in se pred oškodovancem in policijo skril, očitno iz razloga, da ti ne bi ugotovili povzročitelja nesreče, s tem, ko pa se jim je skril, pa se je tudi izognil preizkusu njegove alkoholiziranosti," tožniku odreklo pravice iz zavarovanja. To pa samo po sebi glede na prej navedeno ni razlog za izgubo zavarovalnih pravic, temveč je to (domnevana) alkoholiziranost zavarovanca kot voznika v času nesreče. S pritožbenimi trditvami in njej priloženimi dokazi (izjava priče o dogodku) toženec zatrjuje in dokazuje ne le, da se odgovornosti za nesrečo pred oškodovancem in policijo ni želel izmakniti (kar je dokazoval sicer že v dosedanjem postopku pred sodiščem prve stopnje), temveč tudi, da kot voznik v času nesreče ni bil alkoholiziran. Kot je bilo omenjeno že uvodoma, bi imela lahko toženčeva zapustitev kraja nesreče za posledico le domnevo, da je bil tedaj alkoholiziran - torej le prevalitev dokaznega bremena o nealkoholiziranosti nanj. Trditve in dokazi, ki jih navaja in predlaga v pritožbi, so tako v pritožbi prvič in na novo podane (1.odst. 352. čl. ZPP), kot je bilo že omenjeno, pa prej niti niso bile potrebne zaradi pomanjkanja tovrstnih dejanskih trditev tožeče stranke, delno pa tudi zaradi pomanjkljivega procesnega vodstva, v okviru katerega bi sodišče prve stopnje moralo skrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se tičejo navedb strank in se sploh dajo vsa pojasnila, ki so potrebna, da bi se ugotovilo dejansko stanje, ki je pomembno za odločbo (298. čl. ZPP/77). Pritožbeno sodišče tako sodi, da je dejansko stanje pred sodiščem prve stopje ostalo nepopolno (morda tudi zmotno) ugotovljeno (1. odst. 370. čl. ZPP/77), na kar kažejo tudi nova zatrjevana dejstva in novi dokazi (2. odst. 355. čl. ZPP/77). Na podlagi določila 370. čl. ZPP/77 (1. in 3.odst.) je zato sodbo prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izhajati iz pravilne razlage 3. tč. 3. čl. Pogojev, po katerih zavarovenec izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če je v času prometne nezgode kot voznik pod vplivom alkohola, šteje pa se, da je pod njegovim vplivom, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi njegove alkoholiziranosti. Ni odveč opozoriti, naj pred ponovno oceno, ali se je toženec tej preiskavi res izmaknil, upošteva vse okoliščine primera, v katerih je sploh prišlo do nesreče: nesreča na parkirišču nedaleč od hiše ob odsotnosti lastnika poškodovanega vozila, ko bi bilo najbrž na njegov prihod tudi nesmiselno in nelogično čakati, pri čemer naj bi po toženčevi izpovedbi vremenske razmere tožencu tudi onemogočale, da lastniku pusti kakršnokoli sporočilo. Nadalje pa bo moralo, če bo ocenilo, da je zaradi situacije iz 3.c tč. 1. odst. 3. čl. Pogojev na tožencu dokazno breme o nealkoholiziranosti, ugotoviti in oceniti, ali se je tega uspel razbremeniti. Dokazni postopek bo moralo dopolniti tudi z upoštevanjem in oceno v pritožbi novo zatrjevanih dejstev in predlaganih dokazov. Glede na to, da se toženec postopka udeležuje brez pooblaščenca in da tožeča stranka ustreznih trditev v postopku niti ni podala, bo moralo v okviru 285. čl. sedaj veljavnega ZPP poskrbeti, da bosta stranki dali vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo.