Jedro

Zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice je mogoče utemeljeno zahtevati le proti imetniku vknjižene lastninske pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Predlagatelj sam krije pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za zaznambo spora pri vl. št. 576, parc. št. 1856/95, k.o. K., last F. G., na podlagi tožbe zaradi ugotovitve lastninske pravice, ki jo je predlagatelj vložil pri Okrajnem sodišču v Brežicah proti M. Š..

Predlagatelj se pritožuje „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlaga, da višje sodišče po ugoditvi pritožbi predlogu za zaznambo spora ugodi oziroma podrejeno, da razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, vse s stroškovno posledico. Ne strinja se z argumentacijo sodišča, ki je predlog zavrnilo zato, ker tožba ni bila naperjena zoper zemljiškoknjižnega lastnika. Lastnik, ki je naveden v zemljiški knjigi, je že pokojni, zato je tožba naperjena zoper njegovo pravno naslednico. Mrtve osebe ne more tožiti. Zaznamba spora je namenjena določenemu zavarovanju pravic - varuje se vrstni red predlagatelja - in preprečitvi raznih možnih zlorab. Nikakršnih ovir ni za zaznambo spora, pa tudi nikakršen drugačen položaj ni možen, da bi zavaroval svoje pravice in interese, ko s tožbo od sodišča zahteva zgolj ugotovitev priposestvovanja in je pravna naslednica takoj ob smrti zemljiškoknjižnega lastnika vstopila v njegov pravni položaj.

Pritožba ni utemeljena.

Temeljno načelo zemljiškoknjižnega postopka je načelo formalnosti. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). To pomeni, da ne sme samo preverjati materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne, ki so določeni v 148. členu ZZK-1. Na podlagi 1. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1 se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe oziroma predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini na izviren način oziroma druge na izviren način pridobljene stvarne pravice. Zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice je torej mogoče utemeljeno zahtevati le proti imetniku vknjižene lastninske pravice, kar povsem jasno izhaja iz prej citiranega zakonskega določila. Zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da s predlogu priloženo tožbo predlagatelj ni izkazal obstoja pogojev po 1. odst. 79. člena ZZK-1 za zaznambo spora o pridobitvi pravice, ker tožba ni naperjena proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Z zaznambo spora predlagatelj torej v konkretnem primeru svojih pravic in interesov ne more zavarovati, ima pa na voljo druga sredstva zavarovanja.

Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je drugostopenjsko sodišče na podlagi 2. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1 zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

V skladu z 2. odst. 120. člena ZZK-1 se glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Ta pa v 1. odst. 35. člena določa, da udeleženci postopka nosijo vsak svoje stroške.