Jedro

Menica je abstrakten pravni posel, zato ni relevantno, kakšne pravne narave je razmerje, iz katerega izvira izdaja menice. Da gre v tem sporu za menični spor in ne za spor iz najemnega razmerja, je razvidno že iz predloga za izvršbo, s katerim se je postopek pričel (oznaka vrste verodostojne listine v predlogu za izvršbo). Za sojenje v zadevi je torej pristojno sodišče po sedežu toženca.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani – Centralni oddelek za verodostojno listino je razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je bila izvršba dovoljena, nato pa odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Mariboru glede na prebivališče tedanjega dolžnika, sedaj toženca. Okrajno sodišče v Mariboru je od tožeče stranke izterjalo manjkajočo sodno takso ter jo pozvalo na dopolnitev tožbe in predložitev pooblastila, kar je tožeča stranka tudi storila. Pravdnima strankama je bila ponujena mediacija. Zadeva je bila nato na podlagi sklepa predsednika Višjega sodišča v Mariboru po določbi 105.a člena Zakona o sodiščih prenesena na Okrajno sodišče v Murski Soboti. To sodišče se je izreklo za krajevno nepristojno, ker naj bi šlo v zadevi za spor iz najemnega razmerja za nepremičnino, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je po določbi prvega odstavka 57. člena Zakona o pravdnem postopku (nadalje ZPP) izključno krajevno pristojno za sojenje v tovrstnih sporih.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da v zadevi ne gre za spor iz najemnega razmerja, pač pa za izpolnitveni zahtevek po izdanih menicah, zato se krajevna pristojnost določa glede na prebivališče tožene stranke. Opozarja tudi, da je bil sklep o krajevni nepristojnosti izdan prepozno, torej ne ob predhodnem preizkusu tožbe, ki je že bil opravljen in je bila faza, ko se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, že zamujena.

3. Za sojenje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.

4. Če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena v reševanje kot pristojnemu sodišču, pristojnosti ne sprejme, mora zadevo predložiti sodišču, ki naj reši spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V kompetenčnih sporih med okrajnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč odloča Vrhovno sodišče (drugi odstavek 25. člena ZPP). Ker gre v konkretni zadevi za spor o pristojnosti med Okrajnim sodiščem v Ljubljani in Okrajnim sodiščem v Murski Soboti, je za odločanje o kompetenčnem sporu pristojno Vrhovno sodišče. 5. Po določbi 64. člena ZPP je za sojenje pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča. Po določbi prvega odstavka 47. člena ZPP je za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. ZPP v prvem odstavku 57. člena predpisuje izključno krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina, če gre v zadevi za sojenje o sporih iz zakupa ali najema nepremičnin.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v sporni zadevi ne gre za sojenje v sporu iz najemnega ali zakupnega razmerja na nepremičnini, zaradi česar bi veljala izključna krajevna pristojnost sodišča z območja, kjer nepremičnina leži, pač pa za izpolnitveni zahtevek po izdani menici. Menica je abstrakten pravni posel, zato ni relevantno, kakšne pravne narave je razmerje, iz katerega izvira izdaja menice. Da gre v tem sporu za menični spor in ne za spor iz najemnega razmerja, je razvidno že iz predloga za izvršbo, s katerim se je postopek pričel (oznaka vrste verodostojne listine v predlogu za izvršbo). Za sojenje v zadevi je torej pristojno sodišče po sedežu toženca (v zvezi s sklepom po 105.a členu Zakona o sodiščih je to Okrajno sodišče v Murski Soboti).