15. 12. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Joška Jorasa, Sečovlje, ki ga zastopata Lucija Šikovec Ušaj in Ira Mašič, odvetnici v Ljubljani, na seji 15. decembra 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o evidentiranju državne meje z Republiko Hrvaško (Uradni list RS, št. 69/17) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija Zakon o evidentiranju državne meje z Republiko Hrvaško (v nadaljevanju ZEDMRH). Zatrjuje, da je v neskladju z Ustavo, zlasti z njenim 4. členom, s tretjim odstavkom 105. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 7/18 in 33/19 – ZEN) in s Statutom Občine Piran (Uradni list RS, št. 5/14 – uradno prečiščeno besedilo, 35/17 in 43/18). Pobudnik navaja, da je solastnik nepremičnine parc. št. 4651, k. o. Sečovlje, in trdi, da je na podlagi izpodbijanega zakona, ki je določil mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, njegova parcela s hišo dejansko pripadla tuji državi. Zatrjuje, da Republika Slovenija ne more samovoljno prenesti dela svojega ozemlja na drugo državo, saj ji Ustava teh pooblastil ne daje, ter da Državni zbor nima pravice posegati v ozemeljsko celovitost države, ki jo varuje 4. člen Ustave. Pobudnik se sklicuje na Londonski sporazum, ki je v 7. točki določal, da "na področjih, ki pridejo pod civilno upravo Italije ali Jugoslavije, niso dovoljene nobene spremembe meje osnovnih administrativnih enot z namenom, da bi ogrožali etnično sestavo ustreznih enot", ter trdi, da je na spornem območju, kjer živi, efektivno oblast izvrševala Republika Slovenija. To utemeljuje s sklicevanjem na statut Občine Piran iz leta 1999 in v njem določeno območje občine[1] ter na sklep GURS o določitvi hišne številke iz leta 1998, ki po njegovem mnenju dokazuje, da je njegova nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije. Izpodbijani zakon po mnenju pobudnika pomeni dejansko izgubo ozemeljske enotnosti in kršitev nedeljivosti države. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi, da je ZEDMRH v neskladju z Ustavo.

2.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

3.Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Gre za naselja Bužini, Dragonja, Lucija, Mlini, Nova vas, Padna, Parecag, Piran, Portorož, Seča, Sečovlje, Strunjan, Sv. Peter, Škodelin in Škrile.