Jedro

Ker je sodišče ugotovilo, da je zapustnica že za časa svojega življenja obe nepremičnini podarila tožnici, ti ne moreta biti predmet zapuščine, zato je sodišče tožničinemu zahtevku za njuno izločitev iz zapuščine ugodilo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni v I. in IV. točki izreka tako, da se ti pravilno glasita: "I. Iz zapuščine po pokojni M. G., rojeni 000, se izloči njen 1/2 solastni del pri nepremičnini ID znak 000-427/5 in 1/2 solastni del pri nepremičnini ID znak 000-428/8, obe k. o. X, v korist E. F., S. V ostalem delu se tožbeni zahtevek zavrne.

IV. Toženci so dolžni v roku 15 dni od vročitve pisnega odpravka te sodbe tožnici plačati stroške za sestavo tožbe v višini 615,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Četrti in peti toženec sta dolžna v roku 15 dni od vročitve pisnega odpravka te sodbe tožnici plačati pravdne stroške v višini 3.797,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila."

II. Pritožba zoper II. točko izreka se zavrže. III. V ostalem se pritožba zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo izločilo iz zapuščine po pokojni M. G. nepremičnini parc. št. 427/5 in 428/8, obe k. o. X, v korist tožnice (I. točka izreka). Prvemu tožencu je naložilo, da je dolžan v roku 15 dni tožnici izdati listino, sposobno za vpis lastninske pravice na nepremičninah navedenih v I. točki izreka izpodbijane sodbe v zemljiško knjigo (II. točka izreka). Ostalim tožencem je naložilo, da so dolžni tožnici v roku 15 dni izstaviti listino sposobno za vpis v zemljiško knjigo na nepremičninah iz I. točke izreka na drugo polovico (III. točka izreka). Četrtemu in petemu tožencu je naložilo, naj povrneta tožnici njene pravdne stroške v višini 4.403,45 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Zoper I., III. in IV. točko izreka izpodbijane sodbe se pritožujeta četrti in peti toženec. Uveljavljata vse zakonske pritožbene razloge. Navajata, da iz izpodbijane sodbe ni mogoče ugotoviti, kdo so bile stranke darilne pogodbe in kdo je bil darovalec. Sodišče v obrazložitvi sodbe prihaja samo s seboj v nasprotje, saj v 29. točki obrazložitve ugotovi, da je bila darilna pogodba sklenjena med tožnico in njenima staršema, v 30. točki pa ugotovi, da je bila darilna pogodba sklenjena med tožnico in njeno materjo. Stranke pogodbenega razmerja so bistvena sestavina darilne pogodbe. Zato je bistveno, s kom je bila darilna pogodba sklenjena. Obrazložitev sodbe je tako sama s seboj v nasprotju, odločitve glede pogodbenih strank pa se ne da preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tožbo na izstavitev zemljiškoknjižne listine je moč vložiti le, če obstaja predhodno pogodbeno razmerje. Okoliščina, da je bil J. G. st. zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, ne omogoča vložitve obravnavanega tožbenega zahtevka. Iz sodbe P 334/2017-I izhaja, da sta bili sporni nepremičnini skupno premoženje M. G. in J. G. st. ter da je delež vsakega 1/2. Po izdaji sodbe je tožena stranka ugotovila, da sta tožnica in J. G. st. leta 2014 sklenila darilno pogodbo v pisni obliki. Tožeča stranka je med dokaznimi predlogi navedla tudi z.k. stanje za sporno nepremičnino, vendar tega dokaza sodišče ni izvedlo. Če bi ga izvedlo, bi ugotovilo, da je tožnica pri spornih nepremičninah že vknjižena v zemljiški knjigi do 1/2 na podlagi darilne pogodbe s 7. 4. 2014, kar je tožeča stranka zamolčala. Četrti in peti toženec sta v postopku trdila, da med E. F. in J. G. st. ni bila sklenjena darilna pogodba. Če bi bila sklenjena, J. G. st. spornih parcel ne bi izločal kot skupno premoženje v svojo korist, E. F. pa bi v postopku ugotavljanja skupnega premoženja svojih staršev podala ugovor, da sta J. G. st. in pokojna M. G. s spornimi parcelami že razpolagala. Iz obrazložitve sodbe ne izhaja, zakaj sodišče teh ugovorov tožencev ni upoštevalo, kar je bistvena kršitev določb postopka, saj se odločbe ne da preizkusiti. Sodišče je poseglo v že pravnomočno sodno odločbo P 334/2017-I in ni pojasnilo razlogov za tak poseg. Tožnica ni imela pravnega interesa za izločitveni zahtevek iz zapuščine do 1/2 za obe nepremičnini ter za zahtevek, da je prvi toženec dolžan izstaviti listino za vpis v zemljiško knjigo. Tožnica je že pred izdajo sodbe podala predlog za vpis solastnine v zemljiško knjigo na podlagi darilne pogodbe s 7. 2. 2014. S tem je povzročila nepotrebne stroške, vse to pa kaže tudi na njeno neverodostojnost. Toženca sta izvedela za navedeno dejstvo šele po izdaji izpodbijane sodbe, zato tega nista mogla prej trditi niti dokazovati. Ker je tožnica pri 1/2 nepremičnin parc. št. 427/5 in 428/8, obe k. o. X, že vknjižena kot solastnica, je sodišče dejansko stanje glede utemeljenosti zahtevka v I. in II. točki izreka izpodbijane sodbe zmotno in nepopolno ugotovilo.

Napačna je tudi odločitev o stroških. Ker je tožnica do 1/2 spornih nepremičnin že vpisana, je s tožbo povzročila neutemeljene stroške toženim strankam. Če bi tožnica in J. G. st. ob vložitvi tožbe ostale dediče seznanila, da obstoji med njima sklenjena pisna darilna pogodba, ta del tožbenega zahtevka ne bi bil sporen. Tožeča stranka je tako neutemeljeno povzročila stroške četrti in peto toženo stranki, ko je prikrila, da sta z J. G. st. 7. 4. 2014 sklenila pisno darilno pogodbo.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnica s tožbenim zahtevkom izloča iz zapuščine po pokojni materi nepremičnini parc. št. 427/5 in 428/8, obe k. o. X in terja od tožencev izdajo za vpis v zemljiško knjigo sposobne listine, s katero se bo vpisala kot lastnica na spornih nepremičninah. Trdi, da sta ji nepremičnini podarila starša z ustno darilno pogodbo, ki je bila sklenjena konec leta 2011 oziroma v začetku leta 2012, na nepremičninah pa je z zakoncem zgradila stanovanjsko hišo, v kateri z družino živi.

6. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da sta tožničina starša kot skupna lastnika1 obeh parcel konec leta 2011 ali v začetku leta 2012 ustno podarila obe nepremičnini tožnici kot obdarjenki in ju tožnici tudi dejansko izročila v posest. Ker je sodišče ugotovilo, da je zapustnica že za časa svojega življenja obe nepremičnini podarila tožnici, ti ne moreta biti predmet zapuščine, zato je sodišče tožničinemu zahtevku za njuno izločitev iz zapuščine ugodilo (I. točka izreka izpodbijane sodbe).

7. Toženca v pritožbi neutemeljeno očitata prvostopenjskemu sodišču bistveno kršitev določb postopka, ker naj izpodbijana sodba ne imela razlogov o tem, kdo so bili darovalci oz. je glede tega sama s seboj v nasprotju. Tožnica je kot bistveno zatrjevala, da sta ji nepremičnino podarila oba starša in da je z darilom prvi toženec kot skupni lastnik vseskozi soglašal. To je potrdil tudi v svoji izpovedbi, ki ji je prvostopenjsko sodišče v celoti sledilo. Tožnica je res v delu trditev navajala, da ji je sporni nepremičnini podarila (le) pokojna mama, vendar je bila to posledica dejstva, da je bila kot lastnica v zemljiški knjigi vknjižena le pokojna M. G. Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo, da je bilo z zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 334/2017 ugotovljeno, da sta obe sporni nepremičnini predstavljali skupno premoženje M. G. in J. G. st. Da sta bila oba skupna lastnika, pa je sodišče ugotovilo tudi na podlagi izpovedb tožnice, prvega, drugega in tretjega toženca ter izpovedb vseh prič. Prvostopenjsko sodišče je v 29. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ugotovilo, da sta tožnici sporne nepremičnine podarila oba starša kot skupna lastnika in tako ugotovitev utemeljilo. V naslednji točki obrazložitve je zapisalo, da je ugodilo zahtevku za izločitev obeh nepremičnin iz zapuščine, ker je zapustnica obe nepremičnini podarila že za časa življenja. Vendar zapisano ne pomeni, da je bila darovalka le pokojna M. G., ampak je prvostopno sodišče napačno upoštevalo solastni delež, s katerim je lahko razpolagala in ugodilo zahtevku v celoti.

8. Glede na to, da je bila pokojna M. G. skupna lastnica spornih nepremičnin do 1/2, je lahko razpolagala le s svojim 1/2 solastnim deležem. Tožnica pa iz zapuščine po njej lahko izloča le njen solastni delež na obeh nepremičninah in ne obeh nepremičnini v celoti, na kar pravilno opozarja pritožba. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in I. točko izpodbijane sodbe spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku za izločitev (le) do 1/2 solastnega deleža pokojne M. G., v ostalem pa je zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP).

9. Pritožnika še navajata, da sta po prejemu izpodbijane sodbe ugotovila, da sta tožnica in prvi toženec 7. 4. 2014 sklenila pisno darilno pogodbo in da je tožnica pri polovici spornih nepremičnin že vknjižena kot solastnica. Po njuni oceni navedeno kaže na neverodostojnost tožnice, ki je to dejstvo zamolčala, sodišče pa bi moralo to dejstvo upoštevati pri odločanju o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Navajata, da bi sodišče to ugotovilo z vpogledom v zemljiškoknjižni spisek za sporne nepremičnine, saj je tožnica na podlagi pravnomočne zamudne sodbe opr. št. P 334/2017-I ter darilne pogodbe s 7. 2. 2014 že vpisana v zemljiški knjigi do 1/2. Sodišče bi se moralo po njunem mnenju opredeliti tudi do njunega ugovora, da med tožnico in njenima staršema ni bila sklenjena ustna darilna pogodba, saj če bi bila sklenjena, prvi toženec teh parcel ne bi izločal kot skupno premoženje v svojo korist, tožnica pa bi v postopku ugotavljanja skupnega premoženja lahko ugovarjala, da sta starša s tem premoženjem že razpolagala. Ker se sodišče do teh ugovorov ni opredelilo, menita, da je storilo bistveno kršitev določb postopka in se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti.

10. Očitana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni storjena, saj je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti. Pomanjkanje razlogov o dejstvih, ki so odločilna z vidika pravne presoje, ki jo ponujata pritožnika, ne pa z vidika pravne presoje, ki jo je sprejelo prvostopenjsko sodišče, ne predstavlja pomanjkljivosti, ki bi onemogočala pritožbeni preizkus. Če je tožnica s prvim tožencem za njegov solastni delež sklenila (tudi) pisno darilno pogodbo, to v ničemer ne spremeni ugotovitve, da je tožnica s staršema, kot solastnikoma v letu 2011 oziroma v letu 2012 sklenila ustno darilno pogodbo za sporni nepremičnini. Tožnica v tem postopku izloča iz zapuščine po materi njen solastni del. Če tožnica in prvi toženec z v pritožbi zatrjevanim dejstvom (da je prvi toženec tožnici svoj solastni del nepremičnine podaril s pisno darilno pogodbo v letu 2014) ostalih nista seznanila, to na pravilnost ugotovitev prvostopenjskega sodišča o ustno sklenjeni in realizirani darilni pogodbi s strani obeh staršev in tožnice ne vpliva. Poleg tega je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku (le) za solastni delež pokojne M. G., v delu, ki se nanaša na solastni delež J. G. st., pa ga je zavrnilo.

11. V II. točki izreka je prvostopno sodišče naložilo prvemu tožencu naj tožnici izstavi listino za vpis nepremičnin v zemljiško knjigo, kar četrti in peti toženec v pritožbi izpodbijata. Ker četrti in peti toženec nimata pravnega interesa za pritožbo v delu, ki se nanaša na prvega toženca, je pritožbeno sodišče njuno pritožbo v tem delu zavrglo (343. člen ZPP).

12. Pritožnika izpodbijata tudi odločitev o stroških. Menita, da je tožnica povzročila stroške neutemeljeno, saj je do 1/2 nepremičnin že vpisana v zemljiško knjigo. Tožnica je za uspeh z zahtevkom (izločitev 1/2 spornih nepremičnin iz zapuščine po pokojni materi) morala vložiti tožbo. Toženci so enotni, nujni sosporniki. Prvi toženec je zahtevek priznal, drugi, tretji in šesti toženec na tožbo niso odgovorili, četrti in peti toženec pa sta zahtevku obrazloženo nasprotovala. Procesni učinki obrazloženega nasprotovanja tožbi četrtega in petega toženca se zaradi enotnega in nujnega sosporništva tožencev raztezajo na vse tožence. Ker je bilo tožbo treba vložiti, sestava tožbe predstavlja strošek, ki je potreben za pravdo in ga morajo kriti vsi toženci. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in naložilo kritje stroškov sestave tožbe vsem tožencem. Za navedeni znesek pa zmanjšalo priznane stroške, ki je morata po načelu uspeha v postopku kriti (le) četrti in peti toženec (154., 155. in 165. člen ZPP).

13. Ker sta četrti in peti toženec s pritožbo uspela le v neznatnem delu, sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP).

1 Z zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 334/2017-I s 30. 5. 2017 je bilo ugotovljeno, da obe sporni nepremičnini predstavljata skupno premoženje tožničinih staršev in da sta njuna deleža na njem enaka, kar je bilo tudi realizirano v zemljiški knjigi in je bila v korist obeh vknjižena solastninska pravica do 1/2.