15. 10. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Pavla Zatlerja, Ljubljana, na seji 15. oktobra 2015

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prve in tretje alineje drugega odstavka in tretjega odstavka 61.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 26/14 in 32/15) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 61.a člen Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), ker naj bi bil v neskladju s 14. in 49. členom Ustave. Svoj pravni interes utemeljuje z navedbo, da je nosilec in član kmetijskega gospodarstva. Predlaga, naj Ustavno sodišče do svoje končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb.

2.Pobudnik trdi, da izpodbija celotni 61.a člen ZKme-1, vendar iz njegovih navedb izhaja, da ta člen izpodbija v delu, ki se nanaša na samostojnega podjetnika posameznika in zakonitega zastopnika ali imetnika večinskega deleža v pravni osebi, oba registrirana za prodajo kmetijskih pridelkov in vpisana v register obratov iz 152.a člena ZKme-1 za istovrstne skupine kmetijskih pridelkov. Zato je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik izpodbija prvo in tretjo alinejo drugega odstavka in tretji odstavek 61.a člena ZKme-1.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Poleg tega mora pobuda imeti sestavine, kot jih določa drugi odstavek 24.b člena ZUstS, ki med drugim izrecno določa, da mora pobuda vsebovati podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ena izmed zahtev pa je tudi, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnik mora torej jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske norme oziroma protiustavnost ali nezakonitost podzakonskega predpisa.

4.Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje z navedbo, da je nosilec in član kmetijskega gospodarstva, pri tem pa svojega pravnega položaja v razmerju do izpodbijanih določb ne opredeli in tudi ne pojasni, kako te neposredno vplivajo na njegov položaj oziroma kako bi se z morebitno ugoditvijo njegovi pobudi ta položaj izboljšal. Ustavno sodišče zato ne more preizkusiti, ali pobudnikov pravni interes za vložitev pobude sploh obstaja. Poleg navedenega pa pobuda ne vsebuje navedbe razlogov zatrjevane neskladnosti izpodbijanih določb z Ustavo. To pomeni, da pobuda glede izpodbijanih določb ne vsebuje bistvene sestavine, ki jo mora vsebovati vsaka pobuda (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Ustavno sodišče je glede na navedeno pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Korpič – Horvat in sodnik Deisinger.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik