Jedro

Zatrjevani negativni občutki (strah), ki jih doživlja predlagateljica ob srečevanju na obravnavah ter poziv nasprotnega udeleženca za izročitev ključev skupnega stanovanja ne predstavlja takega ravnanja, ki bi bilo opredeljeno kot nasilje v družini po določilih ZPND. Nasprotni udeleženec ima vso pravico po sodni poti urejati skupno premoženje, ki ga ima s predlagateljico. Če se predlagateljica nasprotnega udeleženca boji in ne želi izpovedovati v njegovi prisotnosti, bo zato poskrbljeno v konkretnem sodnem postopku, ne predstavlja pa to utemeljenega razloga za podaljševanje izrečenih ukrepov po ZPND.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za podaljšanje ukrepov, določenih s sklepom s 3. 10. 2018 (I. točka izreka). Zavrnilo je predlagateljičin predlog za izrek denarne kazni (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog nasprotnega udeleženca za izdajo ukrepov (III. točka izreka). Odločilo je, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper del sklepa, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za podaljšanje ukrepov, vlaga pritožbo predlagateljica. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, da med udeležencema postopka teče pravdni postopek za delitev skupnega premoženja, zoper nasprotnega udeleženca pa tudi kazenski postopek. Udeleženca postopka se srečujeta na obravnavah in očitno je, da je predlagateljico strah. Zato je bil nasprotni udeleženec odstranjen iz sodne dvorane, ko je izpovedovala predlagateljica. Nemogoče je, da bi po izteku ukrepov udeleženca sobivala in nasprotni udeleženec nad predlagateljico ne bi izvajal nasilja. Tako mnenje je podal tudi sin udeležencev, A. A. Menil je, da so ukrepi zoper nasprotnega udeleženca upravičeni in da udeleženca pod isto streho ne moreta živeti v miru. Sodišče je pričo A. A. označilo kot verodostojno, potem pa v nasprotju z njegovo izpovedbo odločilo, da predlagateljica ni več ogrožena in ni razlogov za podaljšanje ukrepov. Predlagateljica je prejela s strani nasprotnega udeleženca poziv k izročitvi ključev nepremičnine, saj je nasprotni udeleženec ugotovil, da je bila zamenjana ključavnica. Navedeno kaže, da se namerava nasprotni udeleženec vrniti v nepremičnino. Že sam dopis predstavlja provokacijo in v predlagateljici vzbuja strah in občutek ogroženosti. Sodišče ni odločilo skladno z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in dokazov ni vestno in skrbno pretehtalo, saj bi v nasprotnem primeru ugotovilo, da sta življenje in zdravje predlagateljice ogrožena in da nevarnost ni prenehala.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo predlagateljice odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom s 3. 10. 2018 nasprotnemu udeležencu naložilo, da je za obdobje šestih mesecev dolžan prepustiti predlagateljici v izključno uporabo stanovanje na naslovu v ..., in mu za isto obdobje prepovedalo vstopiti v to stanovanje, se mu približati na razdaljo, manjšo od 200 metrov, navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način ali vzpostaviti srečanje z njo in objavljati osebne podatke in zapise, ki se nanašajo na predlagateljico. Po poteku ukrepov je predlagateljica vložila predlog za njihovo podaljšanje, ki ga je utemeljevala z navedbo, da se nasprotnega udeleženca boji, ker jo psihično nadleguje. V predlogu za podaljšanje se je sklicevala na pretekle dogodke in navajala, da jo je nasprotni udeleženec žalil vse od leta 2017, zlasti, kadar je bil vinjen. Trditve predlagateljice je nasprotni udeleženec zanikal. 6. Prvostopenjsko sodišče je izvedlo obsežen dokazni postopek, vendar ogroženosti, ki bi utemeljevala podaljšanje ukrepov, pri predlagateljici ni ugotovilo. Ugotovilo je, da je bilo med udeležencema postopka v preteklosti prisotno psihično nasilje, ki je bilo obojestransko ter izzvano z obeh strani. Ni sporno, da je ravnanje nasprotnega udeleženca, ko je predlagateljici zagrozil, da jo bo stisnil za vrat, preseglo običajen prepir, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče 3. 10. 2018 tudi izdalo ukrep po določilih Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Da se oba udeleženca postopka zaradi preteklih dogodkov počutita ogrožena zaradi psihičnega nasilja, izzvanega z obeh strani, je izpovedal tudi sin udeležencev, ki je prav tako ocenil, da je odgovornost zato treba pripisati obema. Pritožbeni očitki, da prvostopenjsko sodišče njegove izpovedbe ni pravilno ocenilo, niso utemeljeni. Sin udeležencev postopka ni izpovedal le, da udeleženca ne moreta živeti pod isto streho, kar zdaj izvzeto iz konteksta izpostavlja v pritožbi predlagateljica, ampak tudi, da je treba krivdo za tako stanje pripisati obema. Ključno za odločitev pa je, da po izdanih in potečenih ukrepih po sklepu s 3. 10. 2018 ni izkazano nobeno aktivno ravnanje nasprotnega udeleženca, ki bi bilo naperjeno zoper predlagateljico.

7. V pritožbi zatrjevani negativni občutki (strah), ki jih doživlja predlagateljica ob srečevanju na obravnavah ter poziv nasprotnega udeleženca za izročitev ključev skupnega stanovanja ne predstavlja takega ravnanja, ki bi bilo opredeljeno kot nasilje v družini po določilih ZPND. Nasprotni udeleženec ima vso pravico po sodni poti urejati skupno premoženje, ki ga ima s predlagateljico. Če se predlagateljica nasprotnega udeleženca boji in ne želi izpovedovati v njegovi prisotnosti, bo zato poskrbljeno v konkretnem sodnem postopku, kot se je to že zgodilo, ne predstavlja pa to utemeljenega razloga za podaljševanje izrečenih ukrepov po ZPND. Tudi nasprotni udeleženec ima pravico na sodišču urejati svoje premoženjskopravne zadeve.

8. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo treba zato zavrniti ter izpodbijani del sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP).