Jedro

Pritožba ima prav, da v konkretnem primeru upnica od začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. dalje ni imela več pravice izterjevati davčnega dolga od dolžnika A. A. na podlagi osebne odgovornosti le-tega za obveznosti navedene družbe. Vendar, kot rečeno, pravni temelj za vodenje predmetne izvršbe za izterjavo davčnega dolga v obravnavani zadevi ni subsidiarna osebna odgovornost družbenika A. A. za obveznosti (sedaj že izbrisane) družbe A. k. d., temveč je podlaga dolžnikovo hipotekarno jamstvo na solastnem deležu do 1/3 na nepremičnini ID znak št. 01, do katerega je upnica upravičena na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015. Zgolj dejstvo začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. na pravni položaj A. A. kot hipotekarnega dolžnika oziroma na njegovo odgovornost za poplačilo upničine terjatve s solastnim deležem do 1/3 nepremičnini, na kateri ima upnica prisilno hipoteko, v ničemer ne vpliva. Ko gre za hipoteko za tuj dolg, se namreč vzpostavi pravno razmerje kot pri poroštvu. S to razliko, da jamči zastavitelj za tujo obveznost z vrednostjo zastavljene stvari, porok pa z vsem svojim premoženjem. Po določilu drugega odstavka 1022. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Gre za odstop od načela akcesornosti zaradi varstva upnika. Poroštvo naj bo torej kot sredstvo osebnega zavarovanja učinkovito jamstvo za primer neplačevitosti glavnega dolžnika. Dosledna uveljavitev načela akcesornosti v takih primerih bi v celoti izničila smisel poroštva, zaradi česar je v tem pogledu odmik od akcesornosti več kot utemeljen. Celo v primeru, ko glavni (osebni) dolžnik po koncu stečaja že preneha, to na pravni položaj poroka oziroma hipotekarnega dolžnika ne vpliva. Po novejšem stališču sodne prakse namreč obveznosti kapitalske gospodarske družbe z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, zaradi načela akcesornosti pa tudi poroštvo oziroma hipoteka – kot omejeno poroštvo – ne prenehata. Drugačno stališče bi v celoti izničilo smisel zavarovanja (za tuj dolg) ter upniku onemogočilo zavarovanje tveganja neizpolnitve ravno v primerih, ko so takšna tveganja najpogostejša.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep se razveljavi v delu, ki se nanaša na izterjavo glavnice v višini 31.400,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2022 do plačila in zakonskih zamudnih obresti od glavnice 31.400,99 EUR, obračunanih do 17. 2. 2022, v znesku 21.775,48 EUR (oboje na podlagi izvršljivega seznama izvršilnih naslovov Ministrstva za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, št. DT 0000 z dne 17. 2. 2022), ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu, to je glede izterjave stroškov postopka zavarovanja v višini 93,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2015 do plačila (na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015), in izvršilnih stroškov v višini 93,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 5. 2015 do plačila (na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 364/2015 z dne 14. 4. 2015), pa se pritožba zavrne in se sklep v tem obsegu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo.

2. Dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Navaja, da je med strankama nesporno, - da je bil dolžnik družbenik A. k. d., nad katero je bil začet stečaj in družba je že izbrisana iz sodnega registra; - da terjatve izvirajo iz davčnih sklepov, katerih primarni dolžnik je družba A. k. d.; - da so terjatve, ki jih v tem postopku uveljavlja upnik, bile že uveljavljane v stečajnem postopku St 000 Okrožnega sodišča v Ljubljani; - da je upnik od dolžnika pridobil zavarovanje terjatve Z 46/2015 Okrajnega sodišča v Ljubljani z vpisom prisilne hipoteke na njemu solastnem deležu nepremičnine; - da je stečajna upraviteljica terjatev do dolžnika prodala B. B.; - da je dolžnik A. A. to terjatev v celoti poplačal B. B. Citira 135. člen ZGD-1 in poudarja, da je ZFPPIPP glede na določila ZGD-1 specialnejši zakon, glede pravic in odgovornosti družbenikov in družb v primeru insolventnosti družbe in v primeru stečaja družbe. V 9. členu ZFPPIPP definira, kdo je družbenik osebne in kapitalske družbe ter v četrtem odstavku 9. člena določa, da je „osebno odgovorni družbenik družbenik osebne družbe ali druge pravne osebe, ki je po zakonu ali pravilih te pravne osebe odgovoren za njene obveznosti.“Dolžnik A. A. je bil osebno odgovorni družbenik družbe A. k. d. Dalje pritožba citira 348. in 351. člen ZFPPIPP ter navaja, da glede na citirana kogentna določila z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke do osebno odgovornih družbenikov na podlagi njihove odgovornosti za obveznosti pravne osebe – to pravico pa pridobi stečajni upravitelj za račun stečajne mase. Postopki izvršbe in zavarovanja glede teh terjatev, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase tudi, če stečajni dolžnik ali njegova stečajna masa v izvršilnem naslovu za izterjavo terjatve ni označena kot upnik. Navedene določbe se smiselno uporabljajo tudi za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Glede na navedeno zakonsko podlago ob sklicevanju na določbo drugega odstavka 350. člena v zvezi s 442. členom ZFPPIPP prvotna upnica v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bila več aktivno legitimiran za nadaljevanje predmetnega izvršilnega postopka. Po stečaju izbrisane družbe se je procesno upravičeni predlagatelj postopka spremenil. Od tega trenutka dalje ima pravico to terjatev v izvršilnem postopku uveljavljati le stečajni upravitelj za račun stečajne mase, upnica pa jo lahko uveljavlja le še na poseben način, s prijavo terjatev v stečajnem postopku. Sodišče tako ne bi smelo nadaljevati izvršbe zoper dolžnika kot družbenika prvotnega dolžnika v korist upnice, saj z zaključkom stečaja pravica upnika, da zoper osebno odgovornega družbenika nadaljuje z izvršbo, ponovno ne vznikne, ker je pač stečaj zaključen in je v tem času stečajni upravitelj uveljavljal pravice in odgovornosti do osebno odgovornega družbenika osebne družbe. V konkretnem primeru je stečajna upraviteljica imela terjatev do osebno odgovornega družbenika, to je dolžnika v tem postopku, in jo je uveljavljala skladno s 350. in 351. členom ZFPPIPP. Ker te terjatve ni uspela unovčiti, jo je prodala B. B. Dolžnik je terjatev, ki jo je imel do novega upnika B. B., v celoti poplačal. Tako je terjatev, ki jo je imela upnica do družbe A. k. d. in A. A., kot osebno odgovornega družbenika dolžnika, ugasnila. Navedeno izhaja tudi iz končnega poročila upravitelja stečajnega postopka St 000 Okrožnega sodišča v Ljubljani, ko je v 7. odstavku točke 1 navedeno, da je upoštevajoč osebno odgovornost komplementarja po 135. členu ZGD-1 v povezavi s 348. in 350. členom ZFPPIPP bila terjatev prodana, s sklenitvijo cesijske pogodbe z B. B. Upnica v tem postopku (RS) tako ni aktivno legitimirana, saj terjatve zoper dolžnika A. A. nima več, ker jo je stečajna upraviteljica s sklenitvijo cesijske pogodbe z dne 17. 1. 2020 prodala B. B. (dolžnik pa jo je poplačal). Dalje se pritožba sklicuje na 128. člen SPZ in poudarja načelo akcesornosti hipoteke. S tem, ko je stečajna upraviteljica s sklenitvijo cesijske pogodbe odstopila zavarovane terjatve upnice do stečajnega dolžnika in osebno odgovornega družbenika A. A., je aktivna legitimacija upnice do dolžnika ugasnila in s tem tudi možnost uveljavljanja izterjave te terjatve v tem postopku, saj upnica ni več imetnica te terjatve do dolžnika. O podobnem vprašanju obstoji praksa Višjega sodišča v Ljubljani, sklep III Ip 145/2016. Pritožba dodaja, da načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS VS046992 z dne 21. 6. 2013 ne obravnava primera, ko je bila terjatev osebno odgovornega družbenika tekom stečaja s sklenitvijo cesijske pogodbe stečajnega upravitelja in novega upnika odstopljena tretji osebi, temveč le za primer obstoja terjatve po zaključku stečaja in izbrisa pravne osebe iz registra. Pri odločanju o nadaljevanju izvršbe je treba upoštevati, da je z začetkom stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe prišlo do prekinitve izvršbe, ki jo je dovoljeno nadaljevati (samo) na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase (tretji odstavek 351. člena ZFPPIPP). S tem v zvezi pritožba citira VSL sklep III Ip 1216/2016. Poudarja tudi temeljno načelo korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika. Kot izjemo od navedenega temeljnega načela pa je preteklo ureditev glede uveljavljanja obveznosti aktivnih družbenikov, ki velja za obravnavano zadevo, pravilno razumeti ozko, v najmanjšem obsegu, ki še omogoča, da se zagotovo njen pretekli namen (VSM sklep I Ip 504/2021). Dalje se pritožba sklicuje na sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3392/2014 in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 747/2016. Pritožba še dodaja, da je dolžnik podal laičen ugovor, sodišče pa je sicer vpogledalo v sistem e-objav (AJPES) za družbo A. k. d., a listin, ki so javno objavljene, ni upoštevalo pri izdaji izpodbijanega sklepa. Smiselno pa je dolžnik trdil, da upnica ni aktivno legitimirana in za to navedel razloge, kar pomeni, da lahko sedaj brez svoje krivde priloži še končno poročilo upravitelja St 000 z dne 28. 1. 2020 in cesijsko pogodbo z dne 17. 1. 2020. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena, delno pa ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. V obravnavani zadevi je bila na predlog upnice Republike Slovenije zoper dolžnika A. A. s sklepom o izvršbi z dne 8. 3. 2022 dovoljena izvršba zaradi izterjave izvršljive denarne terjatve v skupni višini 53.363,57 EUR (davčni dolg z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka zavarovanja ter izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi). Podlaga za izdajo sklepa o izvršbi so trije izvršilni naslovi, in sicer: 1.) izvršljiv seznam izvršilnih naslovov Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije št. DT 0000 z dne 17. 2. 2022 (v nadaljevanju: seznam izvršilnih naslovov) – za davčni dolg, to je glavnico v višini 31.400,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in do dne 17. 2. 2022 obračunane zakonske zamudne obresti od navedene glavnice v višini 21.775,48 EUR, 2.) izvršljiv sklep o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015 – za stroške postopka zavarovanja v višini 93,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in 3.) izvršljiv sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 364/2015 z dne 14. 4. 2015 – za stroške izvršilnega postopka v višini 93,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dovoljena je bila izvršba s prodajo dolžnikovega solastnega deleža do 1/3 na nepremičnini parcela št. 1, na katerem je upnica že pred vložitvijo predloga za izvršbo v obravnavani zadevi pridobila zastavno pravico, in sicer na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru dolžnika in ga štelo kot neutemeljenega.

7. V seznamu izvršilnih naslovov, ki je ena od podlag za izdajo sklepa o izvršbi, je kot dolžnik označena družba A. k. d.- v stečaju, v sklepu o zavarovanju Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015 in v sklepu o izvršbi In 364/2015 z dne 14. 4. 2015, na podlagi katerih je bila prav tako dovoljena izvršba v obravnavani zadevi, pa je kot dolžnik označen A. A., torej oseba, zoper katero je upnica vložila predlog za izvršbo.

8. Družba A. k. d., ki je kot dolžnik navedena v seznamu izvršilnih naslovov, je bila zaradi zaključenega stečajnega postopka na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani o končanju stečajnega postopka St 000 z dne 29. 1. 2020 dne 3. 3. 2020 izbrisana iz sodnega registra. Iz razlogov izpodbijanega sklepa o ugovoru izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi seznama izvršilnih naslovov, v katerem A. A. ni naveden kot dolžnik, izvršbo zoper le-tega dovolilo glede na dejstvo, da je bil upničin davčni dolg že zavarovan z vknjižbo hipoteke na solastnem deležu do 1/3 dolžnika A. A. na nepremičnini parcela št. 01, in sicer na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015. Kot temelj za vodenje izvršbe zaradi izterjave davčnega dolga zoper dolžnika A. A. je torej sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru pravilno štelo hipotekarno jamstvo (prim. 243. člen ZIZ) in ne določil Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 (prim. 135. člen) o subsidiarni odgovornosti osebno odgovornega družbenika (komplementarja) za obveznosti komanditne družbe. Specialna ureditev v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (pododdelek 5. 8. 3.; členi 348 do 352) namreč upnikom stečajnega dolžnika – osebne družbe ne omogoča, da bi po začetku stečajnega postopka nad družbo sami uveljavljali svoje terjatve od osebno odgovornega družbenika. Kot je pravilno in natančno pojasnilo že sodišče prve stopnje, namreč z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke do osebno odgovornih družbenikov na podlagi njihove odgovornosti za obveznosti družbe – stečajnega dolžnika, to pravico pa pridobi stečajni upravitelj na račun stečajne mase (350. člen ZFPPIPP).

9. Pritožba ima tako prav, da v konkretnem primeru upnica od začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. dalje ni imela več pravice izterjevati davčnega dolga od dolžnika A. A. na podlagi osebne odgovornosti le-tega za obveznosti navedene družbe. Vendar, kot rečeno, pravni temelj za vodenje predmetne izvršbe za izterjavo davčnega dolga v obravnavani zadevi ni subsidiarna osebna odgovornost družbenika A. A. za obveznosti (sedaj že izbrisane) družbe A. k. d., temveč je podlaga dolžnikovo hipotekarno jamstvo na solastnem deležu do 1/3 na nepremičnini ID znak št. 01, do katerega je upnica upravičena na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015. 10. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno štelo, da zgolj dejstvo začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. na pravni položaj A. A. kot hipotekarnega dolžnika oziroma na njegovo odgovornost za poplačilo upničine terjatve s solastnim deležem do 1/3 nepremičnini, na kateri ima upnica prisilno hipoteko, v ničemer ne vpliva. Ko gre za hipoteko za tuj dolg, se namreč vzpostavi pravno razmerje kot pri poroštvu. S to razliko, da jamči zastavitelj za tujo obveznost z vrednostjo zastavljene stvari, porok pa z vsem svojim premoženjem.1 Po določilu drugega odstavka 1022. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Gre za odstop od načela akcesornosti2 zaradi varstva upnika. Poroštvo naj bo torej kot sredstvo osebnega zavarovanja učinkovito jamstvo za primer neplačevitosti glavnega dolžnika. Dosledna uveljavitev načela akcesornosti v takih primerih bi v celoti izničila smisel poroštva, zaradi česar je v tem pogledu odmik od akcesornosti več kot utemeljen.3 Celo v primeru, ko glavni (osebni) dolžnik po koncu stečaja že preneha, to na pravni položaj poroka oziroma hipotekarnega dolžnika ne vpliva. Po novejšem stališču sodne prakse4 namreč obveznosti kapitalske gospodarske družbe z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, zaradi načela akcesornosti pa tudi poroštvo oziroma hipoteka – kot omejeno poroštvo – ne prenehata. Drugačno stališče bi v celoti izničilo smisel zavarovanja (za tuj dolg) ter upniku onemogočilo zavarovanje tveganja neizpolnitve ravno v primerih, ko so takšna tveganja najpogostejša.5

11. Zgolj okoliščina, da je prišlo do stečaja družbe A. k. d., torej sama zase na hipotekarno jamstvo dolžnika A. A. ne vpliva. Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik v ugovoru navajal, da je za ureditev obveznosti do svojih upnikov iz naslova družbe A. k. d. v notarskem zapisu SV 1 z dne 24. 1. 2020 sklenil pogodbo o prevzemu vseh terjatev družbe A. k. d. do dolžnika A. A., ter da so v skladu s to pogodbo vse terjatve dolžnika A. k. d. prešle na prevzemnika B. B. Notarski zapis SV 1 – pogodbo o pripoznavi dolga, sklenjeno med upnikom B. B. in dolžnikom A. A. je dolžnik ugovoru tudi priložil. 12. Z zgoraj povzetimi navedbami je dolžnik smiselno podal ugovor aktivne legitimacije upnice, in sicer zaradi prenosa upničine terjatve na prevzemnika B. B. (VI. Poglavje, 1. oddelek OZ). Sodišče prve stopnje dolžniku v izpodbijanem sklepu ni sledilo. Štelo je, da tak ugovor na obstoj terjatev, ki jih upnica uveljavlja v obravnavani izvršilni zadevi, in na njeno pravico do poplačila na podlagi zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini, nima nobenega vpliva. Kot izhaja iz razlogov napadenega sklepa, dolžnik najprej ni izkazal, da bi s prevzemom dolga upnica soglašala, poleg tega hipoteka z zatrjevanim notarskim zapisom ni prenehala. Dolžnik v ugovoru tudi ni zatrjeval in ne dokazoval, da bi bila z zastavno pravico zavarovana terjatev upnice, ki temelji na seznamu izvršilnih naslovov DT 0000 z dne 17. 2. 2022, poplačana ali da bi prenehala, zaradi česar upnica ne bi imela več pravice zahtevati poplačila te terjatve iz solastnega deleža do 1/3 dolžnika na nepremičnini ID znak 01. Glede upničinih terjatev, ki temeljita na drugih dveh izvršilnih naslovih, to je sklepu o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani, Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015 in sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, In 364/2015 z dne 14. 4. 2015, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se glasita na A. A. kot dolžnika in tako niti nista bili predmet stečajnega postopka, ki je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani tekel pod opr. št. St 000. Navedbe dolžnika o sklenitvi pogodbe o prevzemu terjatve, ki jo je v postopku stečaja nad komanditno družbo A. k. d. - v stečaju upraviteljica vzpostavila nasproti dolžniku A. A. na podlagi odgovornosti osebno odgovornega družbenika za obveznosti družbe, so zato za navedeni dve terjatvi po presoji prvostopenjskega sodišča nepomembne.

13. Višje sodišče povzetim razlogom v delu, ki se nanašajo na terjatvi iz naslova stroškov postopkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, to je terjatvi po sklepu o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015 in sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 364/2015 z dne 14. 4. 2015, pritrjuje. Navedena izvršilna naslova se namreč glasita neposredno na dolžnika A. A. in tako nista mogli bili predmet stečajnega postopka St 000 nad družbo A. k. d., v okviru katerega je prišlo do prevzema terjatev družbe A. k. d. do osebno odgovornega družbenika A. A. s strani prevzemnika B. B. Cesija posledično na aktivno legitimacijo upnice glede terjatev po sklepu o zavarovanju Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015 in sklepu o izvršbi In 364/2015 z dne 14. 4. 2015 ne more imeti nobenega vpliva, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

14. Preuranjeno pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zavrnilo ugovor aktivne legitimacije upnice glede izterjave davčnega dolga na podlagi seznama izvršilnih naslovov. Kot rečeno, sodišče prve stopnje v zvezi s tem kot primarno navaja, da dolžnik ni izkazal, da bi upnica s prevzemom dolga soglašala. Vendar je sklicevanje na institut prevzema dolga glede na trditveno in dokazno podlago ugovora v konkretnem primeru povsem zmotno. Pri prevzemu dolga namreč pride do spremembe osebe dolžnika v obligacijskem razmerju (členi 427 do 431 OZ), v konkretnem primeru pa iz ugovornih trditev med drugim izhaja, da naj bi prišlo do prenosa upničine davčne terjatve na prevzemnika B. B., torej do spremembe upnika. Res je dolžnik v laičnem ugovoru tudi nekoliko nedosledno zapisal, da je v notarskem zapisu SV 1 za ureditev obveznosti do svojih upnikov iz naslova družbe A. k. d. sklenil pogodbo o prevzemu vseh terjatev družbe A. k. d. do dolžnika A. A. Vendar pa je v povezavi z drugimi ugovornimi trditvami mogoče ugotoviti, da se dolžnik ni skliceval na institut prevzema dolga, torej na spremembo dolžnika v obligacijskem razmerju, za katerega je potrebna privolitev upnika (prvi odstavek 427. člena OZ), temveč na instituta cesije terjatve in pripoznave dolga. Kot izhaja iz dolžnikovih laičnih ugovornih navedb, je namreč po tem, ko je bila v stečaju nad družbo A. k. d. prodana stečajna masa in razdeljena upnikom, prišlo so prenosa terjatev navedene družbe do osebno odgovornega družbenika A. A. na prevzemnika B. B. Glede na ugovoru priloženi notarski zapis pogodbe o pripoznavi dolga pa je nato dolžnik A. A. upniku B. B. priznal, da ima do njega dolg iz naslova prenesenih terjatev družbe A. k. d., ki jih je ta imela do A. A. kot do osebno odgovornega družbenika.

15. Pripoznava dolga je dogovor med upnikom in dolžnikom, s katerim dolžnik prizna obstoj svoje obveznosti. Enostranska izjava volje je nepristno pripoznanje. Posledice pripoznanja se kažejo zlasti na področju zastaranja – roki se pretrgajo.6 Pogodba o odstopu terjatve pa je dogovor med odstopnikom in prevzemnikom, pri katerem pride do spremembe upnika v obligacijskem razmerju (417. člen OZ). Pripoznava dolga in cesija sta torej nekaj povsem drugega kot prevzem dolga, na katerega se v izpodbijanem sklepu neutemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje. Kot rečeno, pri prevzemu dolga pride spremembe osebe dolžnika v obligacijskem razmerju in je zanj potrebna privolitev upnika.

16. Drži sicer, kar ugotavlja sodišče prve stopnje, da dolžnik ni izkazal, da bi hipoteka prenehala. Vendar pa je treba upoštevati, da s prenosom terjatve od odstopnika na prevzemnika preidejo tudi stranske pravice, kot so pravica do prednostnega poplačila, hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, do pogodbene kazni ipd. (prvi odstavek 418. člena OZ). Če bi se izkazalo, da je konkretna davčna terjatev upnice bila cedirana na novega upnika B. B., bi torej to pomenilo, da bi nanj prešla tudi hipoteka, ki jo je upnica pridobila na podlagi sklepa o zavarovanju Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015. S tem pa bi B. B. kot novi hipotekarni upnik pridobil pravico, da se poplača iz dolžnikovega solastnega deleža do 1/3 na nepremičnini ID znak 01, na kateri je upnica pridobila prisilno zastavno pravico. Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da ugovor dolžnika ni upošteven, češ da ta ni izkazal, da bi upnica s prevzemom dolga soglašala, je ostalo dejansko stanje v zvezi z vprašanjem, ali je upnica (še) aktivno legitimirana tudi za izterjavo davčnega dolga na podlagi seznama izvršilnih naslovov, nepopolno ugotovljeno. V tem delu utemeljeni pritožbi je zato višje sodišče ugodilo, sklep glede izterjave glavnice v višini 31.400,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2022 in zakonskih zamudnih obresti od glavnice, obračunanih do 17. 2. 2022, v znesku 21.775,48 EUR (oboje na podlagi seznama izvršilnih naslovov št. DT 0000 z dne 17. 2. 2022), razveljavilo, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje naj upošteva zgoraj obrazloženo, popolno ugotovi relevantno dejansko stanje in nato o ugovoru upničine aktivne legitimacije za izterjavo davčnega dolga z zakonskimi zamudnimi obrestmi ponovno odloči. Zaradi zagotavljanja pravice do izjave višje sodišče o tem delu ugovora ni odločilo kot prvo.

17. V ostalem izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu, to je glede stroškov postopka zavarovanja po sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015 v višini 93,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2015 do plačila in glede izvršilnih stroškov po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 364/2015 z dne 14. 4. 2015 v višini 93,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 5. 2015 do plačila, pa je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v tem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi uradni procesni preizkus in preizkus pravilne uporabe materialnega prava, opravljen v okviru podane ugovorne trditvene podlage (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), namreč ni pokazal nobenih kršitev (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Vrenčur R. v: Plavšak N. (ur.), E-paket Obligacije z e-komentarjem OZ, komentar 1022. člena OZ. 2 To načelo sicer izhaja iz prvega odstavka 137. člena SPZ in pomeni odvisnost zastavne pravice od obstoja zavarovane terjatve. Če preneha zavarovana terjatev, namreč praviloma preneha tudi zastavna pravica. 3 Vrenčur R., prav tam. 4 Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 21. 6. 2013. 5 Vrenčur R., prav tam, ki se v opombi št. 1884 sklicuje na Nino Plavšak, Razpolaganje s hipoteko in prenehanje hipoteke, 4. dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2012, str. 7778. 6 Polajnar Pavčnik A. V: Juhart M., Plavšak N. (ur.) , Obligacijski zakonik (splošni del), s komentarjem, 2. knjiga, str. 559 in 560.