Jedro

Dedovanje se uvede s smrtjo po umrlem. To pomeni, da se lahko uvede le po znani mrtvi osebi, in po njej se lahko izvede tudi zapuščinski postopek, če je imela ta oseba premoženje. Oklic neznanim dedičem je, kot že beseda pove, neznanim dedičem, mora pa biti znan zapustnik, da se lahko oklic objavi. Po članih Rodbinske zadruge se zapuščinski postopek ne more izvesti, ker ni navedeno, kdo ti člani so oz. so bili.

Izrek

Pritožba se zvrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo vlagateljičin predlog za uvedbo zapuščinskega postopka po članih Rodbinske zadruge, z obrazložitvijo, da se lahko zapuščinski postopek opravi le po konkretnem zapustniku, po posamezni fizični osebi.

2. Zoper sklep se vlagateljica pritožuje. Prepričana je, da je zapuščinsko sodišče tisto, ki lahko ugotovi dediče Rodbinske zadruge. Nekaj potomcev je navedla v svojem predlogu, med njimi je tudi njen oče A. A., po katerem je bila dedinja. Do drugih podatkov ni mogla priti, zadruga ne obstaja več, premoženje pa so si potomci ustno razdelili in ga ustno prenašali iz roda v rod. Gre za edinstven primer, takih vpisov v zemljiški knjigi je na območju Bele krajine še nekaj, gre pa za to, da ljudje že več kot 100 let uživajo lastnino kot svojo. Meni, da je v celoti sledila napotkom sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1423/2017. Sodišče bi moralo izvesti oklic neznanim dedičem in nato izdati ustrezen sklep o dedovanju. Predlaga, da se sklep razveljavi in njena zadeva obravnava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Dedovanje se uvede s smrtjo po umrlem (1. odst. 123. čl. Zakona o dedovanju - ZD). To pomeni, da se lahko uvede le po znani mrtvi osebi, in po njej se lahko izvede tudi zapuščinski postopek, če je imela ta oseba premoženje. Oklic neznanim dedičem po 206. čl. ZD je, kot že beseda pove, oklic neznanim dedičem, mora pa biti znan zapustnik, da se lahko oklic objavi.

5. Po članih Rodbinske zadruge se zapuščinski postopek ne more izvesti, ker ni navedeno, kdo ti člani so oz. so bili. Tudi če je vložnica navedla, da je bil eden od njihovih naslednikov njen oče A. A., po katerem je bila dedinja, to ne zadošča, saj ni izkazala, kako in po kom od članov je bil naslednik ter kdo so še drugi. Vložnica je glede na podatke zemljiške knjige, ki izkazujejo vpis iz l. 1899, v izjemno težkem položaju, ko navaja, da zadruga že dolgo ne obstaja več, rada pa bi uredila lastništvo premoženja, ki naj bi se prenašalo iz roda v rod ustno in ga del očitno sama uživa. Vendar pa bo morala ugotoviti, kdo so bili člani omenjene zadruge, da bo lahko nato proti njihovim naslednikom uveljavljala svojo lastninsko pravico na premoženju, ki je še vedno vpisano na neobstoječo zadrugo.

6. Sklep tukajšnjega sodišča II Cp 1423/2017 z dne 11. oktobra 2017, na katerega se pritožnica sklicuje, ne govori nič drugače. V 10. tč. tega sklepa je senat pojasnil, da bo moral pritožnik predlagati uvedbo zapuščinskih postopkov po članih rodbinske zadruge, da bo proti njihovim naslednikom lahko uveljavljal svojo lastninsko pravico. Enak napotek velja pritožnici, vendar mora razumeti, da se lahko zapuščinski postopek uvede le zoper konkretne zapustnike, in ne zoper „člane zadruge“. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se lahko dedujejo le stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom (2. čl. ZD).

7. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).