Jedro

Razen navedenega je sodišče prve stopnje prezrlo, da je oškodovanec ves čas kazenskega postopka, pa tudi na kraju samem, policistom takoj povedal, da ga je pretepel X, in sicer zato, ker je C. C. prosil za cigareto. Navedenemu sodišče prve stopnje ne daje ustreznega poudarka, oziroma teh okoliščin v napadeni sodbi ne oceni.

Izrek

Ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo storitve kaznivih dejanj hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), opisanega pod točko I izreka napadene sodbe, in storitve kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, opisanega pod točko II izreka napadene sodbe. Oškodovanca B. B. je na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 4.000,00 EUR napotilo na pravdo, po prvem odstavku 96. člena ZKP pa odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika (člen 97 ZKP), bremenijo proračun.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega storitve očitanih kaznivih dejanj ter mu izreče pogojno obsodbo oziroma napadeno sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

4. Skladno z določilom člena 383/I ZKP je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo po uradni dolžnosti. Ta preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da ima napadena sodba pomanjkljive oziroma nezadostne razloge o izvedenih dokazih, saj sodišče prve stopnje ni ocenilo tistih dokazov, ki potrjujejo izpovedbo oškodovanca B. B.. Pritožbeno sodišče pa tudi meni, da so nejasni razlogi napadene sodbe v delu, kjer sodišče prve stopnje ocenjuje izpovedbe zaslišanih prič, ki niso potrdile izpovedbe oškodovanca. Pri navedeni oceni namreč sodišče prve stopnje prezre, da je izveden dokazni postopek potrdil, da se je obdolženi in družba, v kateri je kritičnega večera bil, nahajala na kraju dogodka, vendar ne v času, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje. Takšna ocena ne vzdrži pozitivne presoje, saj je vendar ena od prič, ki se je po izpovedbi oškodovanca nahajala v obdolženčevi družbi v času storitve kaznivega dejanja, potrdila izpovedbo oškodovanca, da je kritičnega večera videla oškodovanca v bližini igrišča v Y, to je na kraju dejanja in da jo je ta res prosil za cigareto, kot je to povedal oškodovanec. Torej se v tem delu oškodovančeva izpovedba izkaže za verodostojno. Razen tega je sodišče prve stopnje v napadeni sodbi sicer povzelo ugotovitve izvedenca medicinske stroke Z in zaključilo, da je mnenje prepričljivo in mu je zato v celoti sledilo, prezrlo pa je, da je izvedenec v bistvu s svojimi ugotovitvami potrdil izpovedbe oškodovanca glede nastanka poškodb. Gre za odločilno okoliščino, o kateri sodba sodišča prve stopnje nima nobenih razlogov. Razen navedenega je sodišče prve stopnje prezrlo, da je oškodovanec ves čas kazenskega postopka, pa tudi na kraju samem, policistom takoj povedal, da ga je pretepel X, in sicer zato, ker je C. C. prosil za cigareto. Navedenemu sodišče prve stopnje ne daje ustreznega poudarka, oziroma teh okoliščin v napadeni sodbi ne oceni. Sodišče prve stopnje se je v napadeni sodbi predvsem ukvarjalo s časom storitve kaznivega dejanja in tudi na podlagi tega zaključilo, da obdolženi ni storilec kaznivega dejanja. Pri ocenjevanju časa storitve kaznivega dejanja pa je pomembna okoliščina, ki jo je sodišče prve stopnje zanemarilo, da se je vse skupaj dogajalo nekje med 20.00 in 22.00 uro, torej v času, za katerega obdolženi sam navaja, da se je nahajal v Y pri svoji punci D. D. do 20.15 ure. D. D. pa v nasprotju z obdolženim pove, da sta šla s psom na sprehod okoli 20.00 ure in sta se domov vrnila okoli 21.00 ure. Teh razlik v izpovedbah sodišče prve stopnje ne oceni, gre pa za odločilna razhajanja. Navedeno je pomembno predvsem zaradi tega, ker oškodovanec ves čas postopka trdi, da so bili na kraju dejanja on, obdolženec in njegovo dekle ter C. C., kar potrdi tudi priča E. E., ki pove, da se je kritičnega večera sprehajal in na sprehodu srečal obdolženega z dvema dekletoma. E. E. tudi pove, da ga je po dogodku na kraj dejanja poklical oškodovanec in mu tudi povedal, da ga je pretepel obdolženi. Da je oškodovanca pretepel obdolženi, pa se je govorilo po dejanju, kot to izhaja iz izpovedb prič. Razlogi, zaradi katerih sodišče prve stopnje ne sledi izpovedbi oškodovanca, so po oceni pritožbenega sodišča nejasni, predvsem ko sodišče prve stopnje zapiše, da nobena priča ni potrdila na kakšen način je oškodovanec utrpel poškodbe in zato oškodovanec ostaja osamljen v svoji izpovedbi, saj pri tem prezre ugotovitve izvedenca medicinske stroke, kot že navedeno, in o čemer napadena sodba nima razlogov. Tudi zaključek sodišča prve stopnje, da izpovedbi oškodovanca in priče E. E. ne sledi, zato, ker E. E. na kraju dogodka policisti niso videli, ne ovrže tega, da je E. E. bil na kraju dejanja, pa ga policisti niso videli. Pri oceni izpovedbe oškodovanca sodišče prve stopnje ne oceni očitka, da je obdolženi po storjenem kaznivem dejanju grozil oškodovancu in mu povzročil občutek osebne ogroženosti in prestrašenosti, v takšnem stanju in poškodovanega pa so na kraju dejanja našli tudi policisti, zato navedbe oškodovanca v bolnišnici, ko ni izdal obdolženega, nimajo takšne teže, kot ji pripisuje sodišče prve stopnje, saj je oškodovanec tekom kazenskega postopka o odločilnih okoliščinah, in sicer fizičnem napadu in grožnjah obdolženca, izpovedoval enako. Zato so razlogi napadene sodbe tudi v tem delu nejasni in tudi ne prepričljivi.

5. Glede na navedeno pa ne more biti govora samo o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, kot to zatrjuje tožilska pritožba, ampak predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, ki jo je pritožbeno sodišče ugotovilo po uradni dolžnosti. Ugotovljena kršitev narekuje razveljavitev prvostopne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, zato je pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

6. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka odpraviti, in sicer tako, da bo v napadeni sodbi skrbno in tehtno ocenilo vse izvedene dokaze in svojo odločitev v sodbi tudi ustrezno obrazložiti, kar v napadeni sodbi ni storilo. Pritožbeno sodišče pa se zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka s pritožbo okrožne državne tožilke glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ni moglo ukvarjati.

7. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi člena 392/I ZKP.