20. 12. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe GAST ENTERTAINMENT, podjetje za gostinstvo, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Mihael Šuštar, odvetnik v Ljubljani, na seji 20. decembra 2021

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/20, 29/20, 32/20, 37/20, 42/20, 44/20, 47/20, 53/20, 58/20 in 59/20) se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 67/20, 78/20, 103/20, 124/20, 127/20, 138/20, 143/20, 150/20, 151/20 in 152/20) ter Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 163/20 in 179/20) se zavrže.

4.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnica, ki se ukvarja z gostinsko dejavnostjo, izpodbija v izreku tega sklepa navedene predpise. Zatrjuje njihovo neskladje z 2., 14., 33, 74. in 154. členom Ustave. Izpodbijani odloki v času vložitve pobude niso več veljali, pobudnica pa zatrjuje in izkazuje premoženjsko prikrajšanje v posledici omejitve oziroma prepovedi opravljanja dejavnosti. V zvezi z Zakonom o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) navaja, da prenos pooblastil na podlagi 4. točke prvega odstavka 39. člena ZNB na izvršilno vejo oblasti brez natančnejše ureditve kriterijev za izvrševanje tega pooblastila in brez časovne omejitve trajanja omejitev in prepovedi storitvenih dejavnosti ni dopusten. Hkrati meni, da tak poseg ni dopusten brez vnaprejšnje določitve odškodnine oziroma nadomestila (v zakonu ali odlokih) za tiste subjekte, ki zaradi takšnega posega brez lastne krivde utrpijo škodo.

V času odločanja Ustavnega sodišča sta začela veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 142/20 – ZNB-B) ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 82/21 – ZNB-C), ki v upoštevnem delu ne vplivata na zakonsko ureditev. Enako velja tudi za Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 – ZIUZEOP), ki je z ministra na Vlado prenesel le pristojnost za sprejetje ukrepov iz (tudi) 4. točke prvega odstavka 39. člena ZNB.[1]

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Z vidika očitane protiustavne pravne praznine iz razloga odsotnosti ureditve odškodnine oziroma nadomestila ZNB ne učinkuje neposredno. Pobudnica lahko namreč denarno terjatev v obliki odškodnine in/ali nadomestila uveljavlja v pravdnem postopku. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, in sicer hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.[2] Ustavno sodišče je zato pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZNB iz razloga zatrjevane protiustavne pravne praznine zavrglo (1. točka izreka).

Ustavno sodišče je že presojalo ustavnost in zakonitost izpodbijanega Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/20, 29/20, 32/20, 37/20, 42/20, 44/20, 47/20, 53/20, 58/20 in 59/20). Z odločbo št. U-I-155/20 z dne 7. 10. 2021 (Uradni list RS, št. 178/21) je že ugotovilo, da je ta v neskladju z 49. in 74. členom Ustave, in določilo, da ima ugotovitev protiustavnosti učinek razveljavitve. Morebitna ugoditev pobudi torej ne bi privedla do izboljšanja pravnega položaja pobudnice. To pa pomeni, da ni izpolnjena procesna predpostavka za presojo ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega Odloka. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti. Pobudnica pravovarstveno potrebo utemeljuje s premoženjskim prikrajšanjem v posledici odsotnosti ureditve odškodnin oziroma nadomestila za predpisane prepovedi in omejitve obratovanja. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo (v konkretnem primeru po izčrpanju pravnih sredstev v pravdnem postopku[3]). Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tudi izpodbijanih odlokov, o katerih Ustavno sodišče še ni odločilo. Zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo (3. točka izreka).

Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda v delu, ki se nanaša na 4. točko prvega odstavka 39. člena ZNB, glede na že sprejeta stališča v odločbi št. U-I-155/20 ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (4. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki, dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Posledično je na Vlado prenesena tudi dolžnost obvestila javnosti in Državnega zbora.

[2]To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2).

[3]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-121/21 z dne 14. 6. 2021, 3. točka obrazložitve in tam navedena sodna praksa.