Jedro

Če je pritožba uperjena zoper pravnomočno upravno odločbo oziroma zoper procesno dejanje - glavno obravnavo, je nedovoljena, ker je po ZUP (1986) dovoljena pritožba le zoper upravni akt prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 180/98-12 z dne 21.9.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 72/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 10.6.1998. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote I. z dne 2.9.1997, s katero je bila na podlagi 2. odstavka 234. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) zavržena tožnikova pritožba zoper ustno obravnavo z dne 29.6.1994, opravljeno v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja, in zoper upravna akta, lokacijsko dovoljenje z dne 9.5.1994 in gradbeno dovoljenje z dne 15.2.1995, izdana investitorju A.R. za gradnjo prizidka - garaže in drvarnice ob stanovanjski hiši na zemljišču parc. št. 1432 in 68/38, k.o. C. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da se po 2. odstavku 234. člena ZUP/86 zavrže pritožba, ki ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba. Zoper ustno obravnavo, ki je procesno dejanje, pritožba ni možna, ker dovoljuje ZUP/86 pritožbo le zoper upravni akt organa prve stopnje. Po podatkih upravnih spisov sta navedeni dovoljenji postali pravnomočni, kar pomeni, da tudi zoper njiju ni dovoljena pritožba. Pravnomočno odločbo, s katero je stranka pridobila določeno pravico ali ji je bila naložena obveznost je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo v primerih, ki so določeni z zakonom (12. člen ZUP/86). V 1. odstavku 265. člena ZUP/86 je kot pogoj za razveljavitev ali spremembo pravnomočne odločbe med drugim predpisana tudi privolitev stranke, ki si je na njeni podlagi pridobila pravico. Zoper navedeno lokacijsko dovoljenje je tožnik sicer vložil pritožbo, vendar jo je umaknil z izjavo z dne 27.7.1994. Zaradi umika pritožbe je bil pritožbeni postopek ustavljen s sklepom z dne 2.8.1994, zoper katerega ni bilo pritožbe. Zato je navedeno lokacijsko dovoljenje postalo pravnomočno. Navedeno gradbeno dovoljenje je bilo tožniku vročeno dne 20.2.1995, pritožba pa vložena dne 12.10.1995, kar je prepozno. Po ZUP/86 je namreč rok za vložitev pritožbe zoper prvostopno odločbo 15 dni. Glede na takšne podatke upravnih spisov, katerim tožnik s tožbo tudi ne ugovarja, je tožena stranka pravilno odločila, ko je zavrgla tožnikovo pritožbo, vloženo dne 12.10.1995. Tožbeni ugovori, ki se vsi nanašajo le na okoliščine postopkov izdaje navedenih dovoljenj, so neupoštevni.

Tožnik v pritožbi navaja in opisuje okoliščine, ki naj bi izkazovale, da sta navedeni dovoljenji nezakoniti. Zatrjuje, da ni dal soglasja za izdajo lokacijskega dovoljenja in da je bil z ustavitvijo pritožbenega postopka zoper navedeno lokacijsko dovoljenje prevaran.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

V odgovoru na pritožbo se A.R. sklicuje na svoje navedbe, dane v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo in za zavrnitev navedlo razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih ne ponavlja.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno odločila, ko je na podlagi 2. odstavka 234. člena ZUP/86 zavrgla tožnikovo pritožbo, vloženo dne 12.10.1995. Za vsebinsko obravnavanje pritožbe v upravnem postopku morajo biti izpolnjeni formalni pogoji, da je pritožba dovoljena in pravočasna ter da jo je vložila upravičena oseba. Po podatkih upravih spisov, na katere se sodišče prve stopnje utemeljeno sklicuje, v obravnavani zadevi ti formalni pogoji niso izpolnjeni in je pravilna ugotovitev, da je tožnikova pritožba z dne 12.10.1995 nedovoljena. Uperjena je zoper pravnomočni upravni odločbi in zoper procesno dejanje - ustno obravnavo. Kot sta že navedla tožena stranka in sodišče prve stopnje, ZUP/86 ne dovoljuje pritožbe zoper pravnomočno odločbo, niti ne omogoča samostojne pritožbe zoper procesno dejanje - ustno obravnavo.

Ker se pritožbeni ugovori zoper izpodbijano sodbo ne nanašajo na okoliščine obstoja formalnih pogojev za vsebinsko obravnavanje pritožbe v upravnem postopku, kar je v obravnavani zadevi sporno, so neupoštevni.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.