Jedro

Ob zakonsko določeni osebni odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo (prim. 101. člen ZGD) ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljenih v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod. ZGD namreč v prvem odstavku 134. člena določa, da terjatve do družbenikov za obveznosti družbe (d.n.o.) zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku, v drugem odstavku pa je določeno, da začne zastaranje teči najkasneje z dnem, ko je vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika objavljen. Upniki torej za uveljavljanje terjatev do d.n.o., ki je prenehala, niso omejeni z enoletnim rokom iz drugega odstavka 394 člena ZGD, ne glede na razlog prenehanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike dolžnika zavrglo (1. točka izreka) in odločilo, da se izvršba ustavi (2. točka izreka).

Proti sklepu se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov, ki v pritožbi navaja, da ni sporno, da je upnik predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike podal po izteku enega leta od izbrisa prvotnega dolžnika iz sodnega registra. Vendar gre v konkretnem primeru za situacijo, ko je bil prvotni dolžnik G.I. d.n.o. družba z neomejeno odgovornostjo. Zato v tem primeru pride v poštev rok, ki ga določa 134. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), in sicer je to petletni rok. Gre za zastaralni in ne prekluzivni rok. Zastaranje začne teči, ko je vpis prenehanja družbe objavljen. Po ZGD je tudi izbris iz sodnega registra razlog za prenehanje družbe. Izbris prvotnega dolžnika je bil v Uradnem listu RS objavljen dne 6. 2. 2002. Tako je upnik pravočasno predlagal nadaljevanje izvršbe zoper nova dolžnika - družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo. Prvostopno sodišče je zato neutemeljeno zavrglo predlog za nadaljevanje izvršbe in s tem zmotno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za zavrženje predloga za nadaljevanje izvršbe in za ustavitev izvršbe, kljub temu da je bil dolžnik - družba z neomejeno odgovornostjo - izbrisan iz sodnega registra, na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod). Pravne posledice izbrisa, določene v četrtem in petem odstavku 27. člena ZFPPod, namreč ne veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo. Ob zakonsko določeni osebni odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo (prim. 101. člen Zakona o gospodarskih družbah - ZGD, sedaj je to 100. člen ZGD-1), ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljenih v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod, posledično temu pa tudi ni mogoče uporabiti določbe petega odstavka istega člena, ki napotuje na smiselno uporabo določbe drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD.

ZGD namreč v prvem odstavku 134. člena (sedaj je to 133. člen ZGD-1, vendar se na podlagi določbe 705. člena ZGD-1 v konkretnem primeru uporablja ZGD) določa, da terjatve do družbenikov za obveznosti družbe (gre za družbo z neomejeno odgovornostjo) zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali po izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku, v drugem odstavku pa je določeno, da začne zastaranje teči najkasneje z dnem, ko je vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika objavljen. Na podlagi te določbe upniki za uveljavljanje terjatev do družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo, ki je prenehala, niso omejeni s prekluzivnim enoletnim rokom iz drugega odstavka 394. člena ZGD, ne glede na razlog prenehanja. Ta rok namreč velja le za uveljavljanje terjatev do družbenikov družb, ki niso osebno odgovorni za obveznosti družbe, ki preneha po skrajšanem postopku na podlagi določb ZGD oziroma je izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi ZFPPod, saj le-ti lahko podajo izjavo iz prvega odstavka 394. člena ZGD oziroma zanje velja fikcija izjave po četrtem odstavku 27. člena ZFPPod.

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrglo predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike dolžnika in ustavilo izvršbo na podlagi določbe četrtega in petega odstavka 27. člena, v zvezi z drugim odstavkom 394. člena ZGD, napačno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je pritožba utemeljena in ji je višje sodišče ugodilo ter sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje odločalo o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane gospodarske družbe (četrti odstavek 24. člena ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ.