Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno uporabo 157. člena ZPP. Tožnica je toženko z opominom pred tožbo pozvala, naj ji plača za parkiranje, in bi bila toženka, če bi dvignila pošto, seznanjena s terjatvijo. Razloga za to, da ni dvignila pošte, toženka ni navedla. Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da bo dvignil nanj naslovljeno priporočeno poštno pošiljko, zato dejstvo, da toženka pošte z opominom pred tožbo ni dvignila, ne more biti njej v korist. Pravilno je ravnanje upnika, da v primeru, ko se dolžnik ne odzove na poziv za plačilo, sproži sodni postopek. In tako je ravnala tožnica. Toženka se je plačilu terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine upirala; vložila je ugovor, v katerem je navedla le, da ne ve, za kakšno terjatev gre. V sklepu o izvršbi so bili navedeni podatki o upniku in bi se toženka lahko pri njem pozanimala, kaj terja od nje. Zastopal jo je odvetnik, ki je moral vedeti, da se bo v primeru ugovora zadeva obravnavala v pravdnem postopku. V pravdnem postopku je toženka tožbeni zahtevek pripoznala le v neznatnem delu: od vtoževanih 158,60 EUR samo 5 EUR. Glede na obrazloženo ni mogoče šteti, da toženka ni dala povoda za tožbo, niti da je pripoznala tožbeni zahtevek, saj ga je v pretežnem delu prerekala.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki III izreka spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku osmih dni povrniti 306,53 EUR stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zamude dalje do plačila."

II.V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, to je v točki II izreka, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 333,99 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku osmih dni od prejema te sodbe, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) je od tožene stranke (v nadaljevanju: toženka) zahtevala plačilo 5 EUR plus DDV (skupaj 6,10 EUR) kot nadomestilo za neupravičeno uporabo parkirišča in 125 EUR plus DDV (skupaj 152,50 EUR) za povračilo stroškov, ki so ji nastali zaradi poizvedb o lastništvu vozila in s pošiljanjem opomina ter materialne stroške za fotokopiranje in pošto. Toženka je v odgovoru na vlogo, v kateri je tožnica postavila tožbeni zahtevek za plačilo 158,60 EUR1 , pripoznala tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo za neupravičeno parkiranje, in sicer v višini 5 EUR (brez DDV), glede presežka zahtevka pa sodišču predlagala, da ga zavrne. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo "na podlagi delne pripoznave", s katero je toženki naložilo plačilo 5 EUR (točka I izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1,10 EUR (točka II izreka) in odločilo, da je tožnica dolžna toženki v roku osmih dni povrniti 109,80 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje (točka III izreka).

2.Zoper II. in III. točko izreka se je tožnica pritožila zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve ustavnih pravic. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno naj zadevo v izpodbijanem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Opozarja, da je toženka v ugovoru zoper sklep o izvršbi v celoti nasprotovala terjatvi, v pravdi pa pripoznala le del zahtevka. Izogibala se je prevzemu opomina pred tožbo. Opomin pred tožbo je bil toženki poslan priporočeno na njen domač naslov, a ga ni dvignila. S terjatvijo je bila toženka nedvomno seznanjena, ko je prejela sklep o izvršbi skupaj s priloženim predlogom za izvršbo. V izpodbijani sodbi je sodišče najprej ugotovilo, da so navedbe toženke prepozne, nato pa se je sklicevalo na navedbe toženke o tem, da naj ne bi bila seznanjena z zahtevkom tožnice. Ugotovitev sodišča, da je tožnica sama navedla, da toženka z zahtevkom ni seznanjena, je protispisna. Podana je tudi bistvena kršitev določb postopka, saj ni imela možnosti, da bi odgovorila na navedbe toženke, ker ji vloga toženke z odgovorom na postavljen zahtevek ni bila vročena. Iz sklepa VSL II Cp 370/2021 izhaja, da v primeru, ko tožeča stranka na podlagi ravnanja tožene stranke sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija, opomin pred tožbo ni potreben. Tako je bilo tudi v tem primeru. Toženka je s tem, ko se je izogibala prejemu poštnih pošiljk, inducirala sklepanje, da je potrebna tožba. Zaradi varstva osebnih podatkov ne bi mogla izvedeti, kdo je lastnik parkiranega vozila, če ne bi pooblastila odvetnika. Pogoji iz 157. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tudi zato niso izpolnjeni, ker toženka tožbenega zahtevka ni pripoznala v celoti. Stroški poizvedb o lastniku vozila niso predpravdni stroški, pač pa nastala škoda. Škodo predstavlja tudi strošek fotokopiranja in pošiljanja opomina pred tožbo in samih poizvedb. Sodišče o tem delu zahtevka sploh ni odločilo oziroma ga je kot del predpravdnih stroškov v posledici napačne uporabe procesnih predpisov in zmotne uporabe materialnega prava zavrnilo v okviru odločanja o povračilu stroškov.

3.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Ob obravnavanju pritožbe je višje sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni odločilo o delu zahtevka v znesku 152,50 EUR in mu zadevo vrnilo z napotkom, naj o celotnem tožbenem zahtevku 158,60 EUR odloči v izreku sodbe.

5.Sodišče prve stopnje je nato izdalo delno sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožnici v roku 15 dni plačati 152,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Zoper navedeno sodbo ni bilo pritožb in je postala 11. 1. 2025 pravnomočna.

6.Pritožba je delno utemeljena.

7.V točki II izreka je sodišče prve stopnje zavrnilo del tožbenega zahtevka za plačilo DDV od v I. točki izreka dosojenih 5 EUR. Pritožba vsebinsko te odločitve ne izpodbija, pa tudi uradoma upoštevanih kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, v tem delu sodbe ni, zato je višje sodišče pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo II. točko izreka izpodbijane sodbe (353. člen ZPP).

8.Odločitev prvostopenjskega sodišča v III. točki izreka izpodbijane sodbe pa je napačna.

9.Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno uporabo 157. člena ZPP. Tožnica je toženko z opominom pred tožbo pozvala, naj ji plača za parkiranje, in bi bila toženka, če bi dvignila pošto, seznanjena s terjatvijo. Razloga za to, da ni dvignila pošte, toženka ni navedla. Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da bo dvignil nanj naslovljeno priporočeno poštno pošiljko, zato dejstvo, da toženka pošte z opominom pred tožbo ni dvignila, ne more biti njej v korist. Pravilno je ravnanje upnika, da v primeru, ko se dolžnik ne odzove na poziv za plačilo, sproži sodni postopek. In tako je ravnala tožnica. Toženka se je plačilu terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine upirala; vložila je ugovor, v katerem je navedla le, da ne ve, za kakšno terjatev gre. V sklepu o izvršbi so bili navedeni podatki o upniku in bi se toženka lahko pri njem pozanimala, kaj terja od nje. Zastopal jo je odvetnik, ki je moral vedeti, da se bo v primeru ugovora zadeva obravnavala v pravdnem postopku. V pravdnem postopku je toženka tožbeni zahtevek pripoznala le v neznatnem delu: od vtoževanih 158,60 EUR samo 5 EUR. Glede na obrazloženo ni mogoče šteti, da toženka ni dala povoda za tožbo, niti da je pripoznala tožbeni zahtevek, saj ga je v pretežnem delu prerekala.

10.Zmotno je tudi stališče izpodbijane sodbe, da znesek 152,50 EUR predstavlja predpravdne stroške. Tožbeni zahtevek je bil jasno postavljen; tožnica je ta del zahtevka utemeljevala s trditvami o škodi, ki ji je nastala v posledici nedopustnega ravnanja toženke. Sodišče je dolžno odločiti o celotnem postavljenem zahtevku. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, mu je pritožbeno sodišče v skladu s sodno prakso naložilo, naj postopa v skladu s 1. odstavkom 327. člena ZPP. Nato je sodišče prve stopnje z delno sodbo z dne 10. 12. 2023 del tožbenega zahtevka za plačilo 152,50 EUR zavrnilo. Ali je odločitev zakonita in pravilna, pritožbeno sodišče ne sme (več) presojati, ker je pravnomočna. Pravnomočna je postala po izdaji v tem pritožbenem postopku izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče pa pravilnost izpodbijane odločitve presoja po stanju, kakršno je bilo ob izdaji preizkušene odločitve. Pri presoji pravilnosti stroškovne odločitve je zato upoštevalo le terjatev, o kateri je bilo odločeno z izpodbijano sodbo. S tožbenim zahtevkom za plačilo 5 EUR je tožnica uspela, s tožbenim zahtevkom za plačilo 1,10 EUR pa ne. Ker tožnica ni uspela le z majhnim delom tožbenega zahtevka, ji je toženka skladno s 3. odstavkom 154. člena ZPP dolžna povrniti stroške postopka. Povračilo za stroške odvetnika je po tarifni številki 19 Odvetniške tarife (OT) enako ob vrednosti spornega predmeta (tožbenega zahtevka) 6,10 EUR ali 158,60 EUR. Višje sodišče je pritožbi tožnice na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP delno ugodilo in spremenilo stroškovno odločitev - III. točko izpodbijane sodbe.

11.Toženka mora tožnici povrniti 147,20 EUR stroškov izvršilnega postopka, 200 odvetniških točk po tar. št. 20/1 OT, to je 120 EUR (vrednost odvetniške točke je 0,6 EUR), materialne stroške po 3. odstavku 11. člena OT v znesku 2,40 EUR, 22% DDV od odvetniških storitev (26,93 EUR) in 10 EUR sodne takse (doplačilo sodne takse, ko je izvršilni postopek prešel v pravdnega); vse skupaj je to 306,53 EUR.

12.Tožnica je v pretežnem delu uspela s pritožbo, zato ji mora toženka na podlagi 3. odstavka 154. člena ZPP povrniti tudi stroške tega pritožbenega postopka, in sicer: 375 točk oziroma 225 EUR po tar. št. 22/1 OT, materialne stroške po 3. odstavku 11. člena OT v znesku 4,50 EUR in 54 EUR takse za pritožbo; skupaj je to 333,99 EUR.

13.Rok za plačilo dosojenih stroškov postopka je osem dni (4. odstavek 458. člena ZPP), če jih toženka v tem roku ne bo plačala, bo prišla v zamudo in bo od tedaj dalje do plačila dolgovala še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen OZ) .

-------------------------------

1Postopek se je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in je v pravdni postopek prešel po ugovoru toženke kot dolžnice v izvršilnem postopku.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/3, 157, 327, 327/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.