Jedro

Predlagatelj utemeljeno navaja, da se z vidika družbenika po izvedbi oddelitve spremeni le to, da namesto udeležbe v eni družbi začne razpolagati z udeležbo v dveh družbah, pri čemer se skupno premoženje obeh družb ne spremeni. Eno svojo naložbo, delež v eni družbi, preko materialnega statusnega preoblikovanja razdeli na dve naložbi. Zato je bilo potrebno 2. točko prvega odstavka 10.a člena ZGD-1 razlagati tako, da univerzalno pravno nasledstvo ne pomeni, da oseba postane ustanovitelj ali družbenik, temveč je že ustanovitelj oziroma družbenik, njen status se zgolj preoblikuje iz družbeništva v eni družbi v družbeništvo v dveh družbah. Status družbenika se v bistvu ne spremeni in zanj omejitev iz 10.a člena ZGD-1 ne velja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog za vpis oddelitve z ustanovitvijo nove družbe. Po pregledu listin je opravilo poizvedbe o predpisanih pogojih za ustanovitev družbe in ugotovilo obstoj ovire. Pri obeh družbah, prenosni in novoustanovljeni, nastopa družbenik, ki se je 3. 5. 2023 nahajal na seznamu davčnih neplačnikov. Predlagatelj je v pisnem odgovoru pojasnil, da se 10.a člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) ne uporablja v primerih, ko je pravni temelj ustanovitve nove družbe univerzalno pravno nasledstvo, skladno s komentarjem dr. Nine Plavšak. Citirano besedilo komentarja ni namenjeno reševanju spornega vprašanja. Razpravlja o ratio legis določb novele ZGD-1K, omejitev ustanavljanja novih družb pa je bila uveljavljena prej z novelo ZGD-1H. Z novelo ZGD-1H se je ustanovitev in/ali pridobitev statusa družbenika v novi družbi omejilo osebi, ki je na seznamu nepredlagateljev obračunov in/ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek. Novela ZGD-1K omejitve ne odpravlja, temveč od uveljavitve novele ZGD-1H dalje ves čas obstaja. Ker se ni spreminjala vsebina zakonske določbe glede omejitve, se ratio legis s sprejemom kasnejše novele ni spreminjal (omejitev ustanavljanja novih družb, pri katerih je ustanovitev ali družbenik davčni dolžnik).

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj po pooblaščencu iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). V pritožbi navaja, da ugotovljeno dejansko stanje ni sporno. 10.a člen ZGD-1 je treba razlagati na način, da se omejitve iz prvega in tretjega odstavka 10.a člena ZGD-1 ne uporabljajo pri materialnih statusnih preoblikovanjih. Registrsko sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ko je mehanično razlagalo omejitve iz 10.a člena ZGD-1, ne da bi hkrati upoštevalo namen zakona. Pri razdelitvah družb pride do situacije, ko družbenik prenosne družbe hkrati postane družbenik v dveh novih družbah. Z vidika družbenika se pri izvedbi oddelitve spremeni le-to, da namesto udeležbe v eni družbi začne razpolagati z udeležbo v dveh družbah, pri čemer se skupno premoženje obeh družb ne spremeni (vsotno načelo pri delitvenih bilancah po 625. členu ZGD-1). S tem, ko družbenik eno svojo naložbo (delež v eni družbi) preko materialnega statusnega preoblikovanja razdeli na dve naložbi (delež v prenosni in v prevzemni družbi), zasleduje legitimen podjetniški cilj. Z oddelitvijo ne pride avtomatično do veriženja družb ali nepoštenih poslovnih praks, katerih preprečevanje je ratio legis 10.a člena ZGD-1 in kot izhaja iz predloga novele ZGD-1K. Zgolj dejstvo, da ima družbenik v času izvedbe materialnega statusnega preoblikovanja neporavnan davčni dolg, ne bi smelo biti ovira za vpis preoblikovanja v register.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelj pritrjuje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, ko navaja, da dejansko stanje ni sporno. Vložil je predlog za oddelitev družbe z ustanovitvijo nove družbe, pri obeh družbah nastopa kot edini družbenik ista oseba, ki se je 3. 5. 2023 nahajala na seznamu davčnih neplačnikov.

5. Sodišče prve stopnje je povzelo 2. točko prvega odstavka 10.a člena ZGD-1. Ta določa, da ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, javno objavljena na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega organa, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV.

6. Namen te omejitve je preprečiti pojav nepoštenih poslovnih praks in onemogočiti veriženje družb za dosego nepodjetniških ciljev. Namen oziroma ratio legis je prepovedati sklepati pravne posle, ki so pravni temelj ustanovitve družbe oziroma pridobitve poslovnega deleža v družbi z nepoštenim namenom. Pravni temelj pridobitve poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo je navadno pogodba o izročitvi in prevzemu poslovnega deleža kot pravni posel, ki ga pridobitelj (novi družbenik) sklene z odsvojiteljem (prejšnjim družbenikom). Pridobitelj lahko poslovni delež družbi z omejeno odgovornostjo pridobi tudi na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva (dedovanja oziroma materialnega statusnega preoblikovanja)1. Na ta komentar se je predlagatelj skliceval v dopolnitvi predloga, kar je ravno tako ugotovilo sodišče prve stopnje.

7. V skladu s šestim in sedmim odstavkom 623. člena ZGD-1 z delitvijo preide na novo ali prevzemno družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova ali prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoženjem, katerih subjekt je bila prenosna družba. Pri razdelitvi in oddelitvi se družbenikom ali delničarjem prenosne družbe zagotovijo delnice ali poslovni deleži nove ali prevzemne družbe. Na podlagi 3. točke drugega odstavka 635. člena ZGD-1 z vpisom delitve v register nastanejo naslednje pravne posledice: imetniki deležev prenosne družbe postanejo imetniki deležev novih družb v skladu z delitvenim načrtom. Hkrati preidejo pravice tretjih na deležih prenosne družbe na deleže novih družb, ki se zagotovijo zaradi delitve, in na pravice do morebitnih denarnih doplačil. 8. Osrednja lastnost delitve je cepljenje (delitev) enovite premoženjske mase (ene) prenosne družbe s prenosom tega premoženja z (delnim) univerzalnim pravnim nasledstvom na drugo (prevzemno ali novo) družbo. Delitev je vrsta materialnega statusnega preoblikovanja, ki je usmerjena v dekoncentracijo (dezintegracijo oziroma decentralizacijo) prej enovite (že strukturirane) premoženjske strukture kapitalske družbe s prenosom posameznih poljubno izbranih delov premoženjske strukture oziroma posameznih premoženjskih sklopov v pravno sfero novih nosilcev. Za delitve je značilno, da so predmet nasprotne izpolnitve družbe, ki pridobi premoženje prenosne družbe, deleži. Tudi delitev je načeloma usmerjena v ohranitev udeležbe imetnikov deležev prenosne družbe. Izhajati je treba iz splošnega načela prava materialnih statusnih preoblikovanj, po katerih naj se zaradi delitve pravni položaj imetnikov deležev ne bi spreminjal oziroma ne bi poslabševal.2

9. Predlagatelj utemeljeno navaja, da se z vidika družbenika po izvedbi oddelitve spremeni le to, da namesto udeležbe v eni družbi začne razpolagati z udeležbo v dveh družbah, pri čemer se skupno premoženje obeh družb ne spremeni. Eno svojo naložbo, delež v eni družbi, preko materialnega statusnega preoblikovanja razdeli na dve naložbi. Zato je bilo3 potrebno 2. točko prvega odstavka 10.a člena ZGD-1 razlagati tako, da univerzalno pravno nasledstvo ne pomeni, da oseba postane ustanovitelj ali družbenik, temveč je že ustanovitelj oziroma družbenik, njen status se zgolj preoblikuje iz družbeništva v eni družbi v družbeništvo v dveh družbah. Status družbenika se v bistvu ne spremeni in zanj omejitev iz 10.a člena ZGD-1 ne velja. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS in ker sodišče prve stopnje ni presojalo ostalih pogojev za vpis v sodni register, ocenilo, da ne more samo dopolnitvi postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

10. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu in upošteva dano razlago omejitve iz 10.a člena ZGD-1 za predlagani vpis.

1 N. Plavšak, Komentar ZGD-1K, stran 525. 2 S. Prelič, Veliki komentar ZGD-1, 3. knjiga, strani 600, 604, 605, GV Založba Ljubljana, 2007. 3 Predlog za vpis je bil vložen 3. 5. 2023, izpodbijani sklep pa izdan 13. 6. 2023, kar je bilo pred uveljavitvijo novele ZGD-1L 25. 7. 2023, ki je v novem drugem odstavku izrecno določila, da omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za osebo, ki je postala družbenik na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva. Zakonodajalec je v predlogu novele ZGD-1L zapisal, da posamezni družbenik oziroma delničar mora na podlagi statusnega preoblikovanja prejeti premoženje (v obliki delnic prevzemne ali nove družbe, v denarni obliki ali v kombinaciji obeh), ki je enake vrednosti kot vrednost delnic oziroma poslovnih deležev, ki jih je imel v prenosni oziroma prevzeti družbi pred izvedbo statusnega preoblikovanja in ki so bile zaradi statusnega preoblikovanja razveljavljene (zaradi prenehanja prevzete oziroma prenosne družbe zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala prenosne družbe oziroma zaradi spremembe pravno organizacijske oblike; predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZGD-1L z dne 28. 3. 2023, EVA: 2023-2180-0001, prva obravnava, stran 67).