Jedro

Pritožnica sicer navede, da ji odgovor na predlog za obnovo ni bil vročen, a to golo dejstvo še ne vzpostavlja potrebne relacije iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, da je bila namreč zaradi te opustitve sodišča pritožnica vsebinsko prizadeta v svoji pravici do izjave. V pravici do izjave bi bila vsebinsko namreč prizadeta, če bi ob seznanitvi z odgovorom na predlog sicer podala kakšno izjavo, ki je zaradi opustitve vročitve ni mogla podati. Tega pa pritožnica ne trdi. Ker za obstoj te kršitve sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, bi morala tožnica konkretizirano navesti vse prvine te procesne kršitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnice za obnovo postopka in odločilo o obveznosti povračila pravdnih stroškov toženi stranki.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožnica. Sklicuje se na vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP(1) ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da je tožeča stranka za novo dejstvo in nov dokaz vedela že v predhodnem postopku. Zanje je izvedela 5.2.2014 na glavni obravnavi, kot je v predlogu tudi navedla. V spis NZ 175/2000 Okrajnega sodišča v Ljubljani po datumu vložitve predmetnega pooblastila tožnica ni več vpogledovala, saj za to ni imela pooblastila. Zato meni, da je pravočasno vložila predlog za obnovo postopka. Sicer pa tudi meni, da postopek obnove ni namenjen temu, da bi se omejeval zgolj na kršitve togih pravnih pravil, marveč se razteguje tudi na kršitve, ki so glede na povzročeno škodo v nasprotju s pojmom zakonitosti v širšem smislu.

3. Nazadnje se pritožnica pritožuje tudi zoper odločitev o stroških postopka. Poudarja, da ji odgovor toženke na predlog za obnovo postopka ni bil vročen in nanj ni imela možnosti odgovoriti. ZPP določa, da mora biti strankam dana možnost izjasniti se na vsako vlogo in navedbe nasprotne stranke. Če izpodbijani sklep odgovora tožene stranke ni smatral za pravno relevantnega, potem toženi stranki tudi ne bi smel priznati stroškov za odgovor.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi se tožnica – če bi ravnala z zahtevano procesno skrbnostjo, lahko na listino (podpisano pooblastilo iz spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani, NZ 175/2000) sklicevala že v predhodnem postopku. Ker je tako, se obnova na podlagi določbe drugega odstavka 395. člena ZPP ne sme dovoliti ter je sodišče prve stopnje predlog pravilno zavrglo (prvi odstavek 398. člena ZPP).

6. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje so v točki 3 odgovora na tožbo (list. št. 9) vsebovane navedbe, iz katerih sledi, da je odvetnik Š. (kot pooblaščenec A. D.) vpogledal v nepravdni spis Okrajnega sodišča v Ljubljani NZ 175/2000 Ker je bila tožnica s tem dejstvom torej seznanjena, bi kot prava vešča oseba morala in mogla vedeti, da je odvetnik to lahko storil le ob poprejšnji predložitvi pooblastila. Iz tega sledi le še logičen sklep, da bi se ob ustrezni skrbnosti nanj tožnica lahko sklicevala že v predhodnem postopku.

7. Vse ostalo, kar trdi sedaj v pritožbi, tega ne ovrže. 8. Pritožbeno sodišče še dodaja, da v zvezi z odločitvijo v točki I izpodbijanega sklepa, pritožnica obstoja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP vsebinsko ne uveljavlja. To poudarja pritožbeno sodišče zato, ker v zaključku pritožbe, ko se pritožuje zoper odločitev o stroških, pritožnica sicer navede, da ji odgovor na predlog za obnovo ni bil vročen. A to golo dejstvo še ne vzpostavlja potrebne relacije iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da je bila namreč zaradi te opustitve sodišča pritožnica vsebinsko prizadeta v svoji pravici do izjave. V pravici do izjave bi bila vsebinsko namreč prizadeta, če bi ob seznanitvi z odgovorom na predlog sicer podala kakšno izjavo, ki je zaradi opustitve vročitve ni mogla podati. Tega pa pritožnica ne trdi. Ker za obstoj te kršitve sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, bi morala tožnica konkretizirano navesti vse prvine te procesne kršitve. Tega ni storila, še več: opustitve vročitve vsebinsko sploh ne povezuje z odločitvijo v točki I izreka izpodbijanega sklepa.

9. V zvezi z izpodbijanjem stroškovne odločitve pa ji pritožbeno sodišče odgovarja, da dejstvo, da ji odgovor ni bil pravočasno vročen, na pravico nasprotne stranke do povračila stroškov ne vpliva.

10. Ker pritožba ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).