Jedro

Dejstvo, da navedeni ne izpolnjujeta pogojev za učiteljici na srednji šoli, ni bistveno za presojo pravilnosti njune udeležbe v učiteljskem zboru.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi odločitev Sveta tožene stranke z dne 18. 1. 2017 o imenovanju kandidatke A.A. na razpisano delovno mesto ravnatelja, ter tožniku naložilo, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 2.018,27 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Navaja, da je postopek izbire ravnatelja potekal v nasprotju z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 17/2007 in nasl.). Ne strinja se, da se status strokovnega delavca priznava osebi, ki nima zahtevane izobrazbe. Sodba ne sankcionira nezakonitega stanja, ampak ga celo vzpodbuja. B.B. in C.C. sta bili nezakonito uvrščeni v učiteljski zbor, saj nobena nima ustrezne izobrazbe. Nezakonito sta bili zaposleni kot učiteljici in nezakonito sta bili uvrščeni med strokovne delavce v učiteljski zbor. Nezakonito sta glasovali in sodelovali pri oblikovanju mnenja učiteljskega zbora o kandidatih za ravnatelja. To je okužilo postopek izbire ravnatelja, saj je svet šole odločil na podlagi nezakonitega mnenja učiteljskega zbora. C.C., knjižničarka nima ustrezne strokovne izobrazbe in ne izpolnjuje pogojev za poučevanje predmeta Neposredno trženje. Po ZOFVI ni strokovna delavka, četudi je sicer res, da je knjižničar po ZOFVI lahko strokovni delavec in tako tudi član učiteljskega zbora. Nasprotuje temu, da je sodišče tudi B.B. štelo za strokovno delavko - zgolj na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Po mnenju predsednice sveta šole D.D. očitno ni narobe, da novinarka poučuje predmet Umetnost. Ne strinja se, da mnenje učiteljskega zbora ni zavezujoče ter da ne more imeti odločilnega vpliva. Sodišče ni obrazložilo, zakaj ni sledilo navedbam ter dokazom tožnika, prirejeno je povzelo izpovedi prič. Zaradi zmotne uporabe 92. in 96. člena ZOFVI, ki določata zahtevano izobrazbo za strokovne delavce, je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zaradi navedenih nepravilnosti je bila tožniku kršena pravica do poštenega sojenja.

3. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo opredeljuje do tožnikovih pritožbenih navedb in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v tej zadevi odloča drugič. Prvič je s sklepom Pdp 115/2019 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo zaradi nepravilne sestave sodišča (absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki je procesno kršitev saniralo in ponovno izdalo zavrnilno sodbo. Pritožbeno sodišče jo je preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo navedenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, prav tako tožniku ni bila v ničemer kršena pravica do poštenega sojenja. To, da sodišče ni sledilo njegovim stališčem, kar je tudi obrazložilo, ne predstavlja postopkovne kršitve. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ni torej prirejeno povzelo izpovedi prič, kot navaja pritožba. Zlasti pa je pravilno uporabilo materialno pravo, kar je bistveno za sprejem pravilne odločitve v tem sporu, v katerem gre predvsem za pravno vprašanje: ali je za presojo pravilnosti postopka izbire ravnatelja pomembno, če pri oblikovanju mnenja učiteljskega zbora sodeluje strokovni delavec, ki ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe.

7. Po prvem odstavku 36. člena Zakona o zavodih (ZZ, Ur. l. RS, št. 21/91) mora organ, ki je pristojen za imenovanje, v roku, določenem v razpisu, obvestiti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisno gradivo in v petnajstih dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.

8. Iz navedene določbe izhaja okvir sodnega varstva neizbranega kandidata, ki v takšnem sporu lahko zahteva razveljavitev odločitve o izbiri kandidata. Kršitev postopka v zvezi z razpisom mora biti torej takšna, da lahko bistveno vpliva na odločitev o izbiri. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje takšne postopkovne kršitve pravilno ni ugotovilo in je zahtevek utemeljeno zavrnilo.

9. Tožnik vztraja, da sta bili B.B. in C.C. nezakonito zaposleni kot učiteljici, saj za to delovno mesto nobena nima ustrezne izobrazbe. Posledično naj bi bili nezakonito uvrščeni med strokovne delavce, ki sestavljajo učiteljski zbor. Ker sta sodelovali pri oblikovanju mnenja učiteljskega zbora o kandidatih za ravnatelja, naj bi bil bistveno kršen postopek izbire ravnatelja tožene stranke, kar pa ne drži. Pritožbeno sodišče se glede tega strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, ki jo v nadaljevanju v bistvenih delih tudi povzema.

10. Med strankama ni bilo sporno, da B.B. in C.C., ki sta v okviru učiteljskega zbora glasovali o kandidatih za ravnatelja in s tem sodelovali pri oblikovanju mnenja učiteljskega zbora, nista izpolnjevali predpisanih pogojev za učiteljici v srednji šoli.

11. Pritožba nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da to mnenje niti ni zavezujoče za svet zavoda tožene stranke, ki edini odloča o izbiri kandidata za ravnatelja in ga imenuje (prvi in osmi odstavek 53.a člena ZOFVI). Svet zavoda mora to mnenje pridobiti, to je zanj zaprositi, vendar pa, če ga ne prejme v roku 20 dni, lahko odloči brez njega (sedmi odstavek 53.a člena ZOFVI). Svet zavoda tudi ni dolžan za ravnatelja imenovati enega izmed prijavljenih kandidatov, kot izhaja iz prvega odstavka 54. člena ZOFVI. Svet zavoda torej ni dolžan upoštevati mnenja učiteljskega zbora in ni dolžan izbrati kandidata, za katerega učiteljski zbor poda pozitivno mnenje. S takšnim razlogovanjem je sodišče prve stopnje prikazalo zmanjšani pomen mnenja učiteljskega zbora v postopku izbire ravnatelja, vendar pa bi bilo navedeno stališče ključno šele v primeru, če bi sodišče v zvezi z omenjenima delavkama, ki sta sodelovali pri podaji mnenja, res ugotovilo pomembne nepravilnosti, česar pa niti ni ugotovilo. Dejstvo, da B.B. in C.C. ne izpolnjujeta pogojev za učiteljici na srednji šoli, namreč ni bistveno za presojo pravilnosti njune udeležbe v učiteljskem zboru.

12. Po prvem odstavku 61. člena ZOFVI so člani učiteljskega zbora strokovni delavci. Po prvem odstavku 96. člena ZOFVI so strokovni delavci v javni poklicni oziroma strokovni šoli učitelj splošnoizobraževalnih predmetov, učitelj strokovnoteoretičnih predmetov, učitelj praktičnega pouka in veščin, mojstri, svetovalni delavec, knjižničar, laborant, organizator interesnih dejavnosti in drugi strokovni delavci.

13. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je C.C. že kot knjižničarka strokovna sodelavka in s tem zakonita članica učiteljskega zbora. Tožnik ni trdil, da ne izpolnjuje pogojev za knjižničarko, zanj je bilo sporno, da poučuje, čeprav za to nima zahtevane izobrazbe, kar pa ne predstavlja postopkovne kršitve v smislu 36. člena ZZ.

14. Za B.B. je bilo res ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za poučevanje predmeta Umetnost, a vendar ta okoliščina nima večjega pomena kot dejstvo, da je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi dejansko poučevala pri toženi stranki, zaradi česar jo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo kot strokovno delavko in s tem tudi kot dopustno članico učiteljskega zbora.

15. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da okoliščina neizpolnjevanja pogojev za poučevanje pri toženki, lahko predstavlja npr. prekršek, ni pa to kršitev, zaradi katere bi bila nezakonita odločitev sveta zavoda o izbiri A.A. za ravnateljico toženke. Tožnik temu v pritožbi neutemeljeno nasprotuje.

16. V posledici pravilne odločitve o glavni stvari je pravilna tudi odločitev o stroških postopka, ki je sicer tožnik obrazloženo niti ne izpodbija.

17. Ker niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Navedbe tožene stranke iz odgovora na pritožbo, s katerimi je nasprotovala tožnikovemu bistvenemu stališču iz pritožbe glede zahtevane izobrazbe, niso bile potrebne za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 155. in 165. člena ZPP).