Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovitev, da je večja verjetnost, da prosilec s pritožbo zoper sodbo o razvezi in dodelitvi mladoletne hčerke v varstvo in vzgojo materi ne bo uspel, oprl na izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da tožnik ni sposoben izvrševati starševskih dolžnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Bpp) za vložitev pritožbe zoper sodbo v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 104/2011 z dne 16. 5. 2012. Svojo odločitev utemeljuje z ugotovitvijo, da prošnja za dodelitev BPP ni utemeljena iz razloga po 1. alinei prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po določbi 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev Bpp. Po 1. in 2. alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP se Bpp odobri, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in če je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve prosilca ali njegove družine življenjskega pomena. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da iz sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 104/2011 z dne 16. 5. 2012 izhaja, da se zakonska zveza, ki sta jo sklenila prosilec in A.A. razveže, pri čemer so bili mladoletna B.B., mladoletni C.C. in mladoletni D.D. dodeljeni v vzgojo in varstvo prosilcu, mladoletna E.E. pa zaupana v vzgojo in varstvo materi A.A. Odločeno je bilo tudi o višini stroškov preživljanja, ki sta jih dolžna za mladoletne otroke prispevati prosilec in njegova razvezana žena. Iz sodbe nadalje izhaja tudi, da je prosilec s tožbo zahteval, da se vsi štirje mladoletni otroci zaupajo v vzgojo in varstvo njemu, ter da je sodišče odločitev, da se najmlajša hči E.E. zaupa v varstvo in vzgojo materi, oprlo na mnenje dveh izvedenk, ki sta odločitev utemeljevali z osebnostnimi in bolezenskimi znaki prosilca in dejstvo, da je E.E. stara šele tri leta in ne more sama skrbeti za svoje najosnovnejše potrebe, v kolikor bi pri prosilcu ponovno izbruhnila bolezen, ravno tako se ne more sama zaščititi pred morebitnim agresivnim ali ogrožajočim vedenjem prosilca. Po presoji organa za brezplačno pravno pomoč je tako verjetnost, da bi prosilec uspel s pritožbo manjša kot pa verjetnost, da ne bi uspel. Ker v skladu z navedenim prosilec ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, je bilo potrebno odločiti kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev organa za brezplačno pravno pomoč ter navaja svoje nestrinjanje z izrečeno sodbo glede dodelitve mladoletne E.E. v vzgojo in varstvo ženi in nestrinjanje z odločitvijo glede razveze zakonske zveze. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Namen Bpp po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje in preživetje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Pogoj za dodelitev Bpp iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji o dodelitvi BPP kot pogoj upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, je med drugim tudi to ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Zakon šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka možnost Bpp zlorablja, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

Izpodbijana odločitev temelji na stališču, da glede na okoliščine konkretnega primera, zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh (1. alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP), zaradi česar prosilcu ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene Bpp. Pri tem je organ za brezplačno pravno pomoč svojo odločitev, da je verjetnost, da prosilec s pritožbo zoper citirano sodbo o razvezi in dodelitvi mladoletne E.E. v varstvo in vzgojo materi A.A. ne bo uspel večja kot pa verjetnost, da bi uspel, oprl na izvedensko mnenje dveh izvedenk, ki sta glede na osebnostne in bolezenske znake tožnika in dejstvo, da je E.E. stara šele tri leta zaključili, da tožnik zaradi tega ni sposoben izvrševati starševskih dolžnosti pri E.E. Upoštevaje tako dejansko stanje in ugotovitev, da tožnik niti v prošnji za Bpp niti v tožbi ne oporeka ugotovitvi glede okoliščin, na katere je sodišče v sodbi P 104/2011-41 z dne 16. 5. 2012 oprlo odločitev o dodelitvi mladoletne E.E. v varstvo in vzgojo materi, sodišče nima pomislekov v pravilnost ocene, da tožnik očitno nima možnosti za uspeh s pritožbo zoper takšno sodbo. Glede na navedeno tako po presoji sodišča tožnik ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.