Jedro

Tožnica je bila v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi starejša delavka, ki uživa varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker tožena stranka pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tega ni upoštevala, to je, ni pridobila tožničinega pisnega soglasja, je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz navedenega razloga nezakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 23. 5. 2012, s katero je tožena stranka tožeči stranki odpovedala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto varuhinje, ni zakonita (I. točka izreka); da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi te odpovedi ni prenehalo 31. 7. 2012, temveč še vedno traja (II. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo in ji za ves čas, ko ni delala priznati vse pravice iz dela, med drugim tudi izplačati plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska (18. v mesecu za pretekli mesec), vse v 8 dneh pod izvršbo (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 753,00 EUR, v 8 dneh od prejema prvostopenjske sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila (IV. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena ZPP, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in tožbeni zahtevek zavrne oziroma da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče dokaznega postopka ni izpeljalo neposredno. Tožnica dne 23. 5. 2012 ni izpolnjevala minimalnega pogoja starosti v smislu 114. člena ZDR in tako ni zakonske podlage, da bi tožena stranka morala pridobiti pisno soglasje tožnice. Sodišče tudi ni presojalo utemeljenosti poslovnega razloga. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP in je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Poleg tega sodišče ni upoštevalo 204. člena ZDR. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnica podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja tožena stranka v pritožbi s tem, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni presojalo utemeljenosti poslovnega razloga. Kršitev po tej točki je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je lahko presodilo miselno pot sodišča prve stopnje, zakaj je presodilo tako, kot izhaja iz izreka in obrazložitve sodbe, prav tako pa razlogi iz obrazložitve ne nasprotujejo samemu sebi in tudi niso nejasni, niti ni podano nasprotje med razlogi in izrekom sodbe.

Predmet tega individualnega delovnega spora je presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 23. 5. 2012, ki jo je tožena stranka podala tožnici.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka, to je na podlagi listinske dokumentacije, ki sta jo predložili obe pravdni stranki, presodilo, da je tožbeni zahtevek tožnice utemeljen. Ugotovilo je, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 23. 5. 2012, ki ji jo tožena stranka podala tožnici, nezakonita, saj je tožnica v času podaje odpovedi uživala varstvo pred odpovedjo kot starejša delavka v skladu z določbo 114. člena ZDR (Ur. l. RS, št. 42/2002, s spremembami, v nadaljevanju: ZDR), tožnica pa z odpovedjo ni soglašala. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je po stališču pritožbenega sodišča pravilna. Pritožbeno sodišče sprejema dejanske in pravne zaključke sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenim razlogi pa še navaja: Neutemeljeno pritožba sodišču prve stopnje očita, da je bistveno kršilo pravila postopka, s tem, da dokaznega postopka ni izpeljalo neposredno. Sodišče prve stopnje je namreč v predmetni zadevi opravilo poravnalni narok in glavno obravnavo dne 24. 9. 2012 (zapisnik o glavni obravnavni z dne 24. 9. 2012), na kateri je prebralo listine v prilogah (od A1 do A2 in od B1 do B2), na kar stranki nista imeli pripomb, ostale dokaze pa je zavrnilo kot nepotrebne. S tem je sodišče prve stopnje zadostilo načelu neposrednosti pri izvajanju dokazov in očitana kršitev ni podana. Pritožbeno sodišče opozarja, da mora v skladu z določbo 286. b člena ZPP kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Tožena stranka kršitve določb ZPP v zvezi z dokaznim postopkom na naroku dne 24. 9. 2012 ni uveljavljala, še več, tožena stranka oziroma obe pravdni stranki sta soglašali, da gre za odločitev o pravnem vprašanju in sta predlagali, da sodišče odloči glede na listine, ki so v spisu.

Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je bila tožnica v času podaje odpovedi starejša delavka, ki uživa varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Po določbi 1. odstavka 114. člena ZDR delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Po določbi 201. člena ZDR posebno varstvo uživajo delavci, starejši od 55 let (starejši delavci). Po 236. členu ZDR, kjer je določena postopnost zviševanja starosti, uživajo, ne glede na določbo 201. člena tega zakona, posebno varstvo delavke, ki ob uveljavitvi tega zakona izpolnjujejo pogoj starosti 51 let. V obdobju do 1. januarja 2015 do polne uveljavitve enake minimalne starosti za vse delavce, kot enega izmed pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, se starost delavke zvišuje vsako leto za štiri mesece.

V času odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v letu 2012, je zaradi postopnega zviševanja starosti, ki opredeljuje starejše delavke, takšen status pridobila oseba, ki je dopolnila 54 let (236. člen ZDR). Glede na ugotovitve, da je tožnica rojena 19. 11. 1957 in je v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (21. 6. 2012) dopolnila starost 54 let in 7 mesecev, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožnica kot starejša delavka uživa posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu z določbo 114. člena ZDR. Ker tožena stranka pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tega ni upoštevala, to je, ni pridobila tožničinega pisnega soglasja, je pravilna odločitev, da je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz navedenega razloga nezakonita. Neutemeljeno pritožba uveljavlja, da je sodišče napačno izračunalo starost tožnice ob podaji odpovedi in s tem zmotno uporabilo materialno pravo.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje ni presojalo utemeljenosti poslovnega razloga, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita že iz zgoraj navedenega razloga, zato sodišče prve stopnje pravilno ni ugotavljalo, ali so bili razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga resni in utemeljeni ter onemogočali nadaljevanje delovnega razmerja v smislu 2. odstavka 88. člena ZDR.

Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita neupoštevanje 204. člena ZDR. Pritožbeno razlogovanje, da je tožnica v konkretnem sporu uveljavljala neposredno sodno pot v nasprotju z določbo 204. člena ZDR in bi zato sodišče prve stopnje moralo takšno tožbo zavreči, je zmotno. ZDR v 3. odstavku 204. člena ZDR za spore za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi predvideva neposredno sodno pot s 30 dnevnim prekluzivnim rokom. Tožeča stranka je s tem, ko je tožbo v predmetnem sporu vložila v 30 dnevnem roku od vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravilno, to je v skladu s 3. odstavkom 204. člena ZDR, uveljavljala sodno varstvo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 165. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP). Svoje stroške pritožbenega postopka pa krije tudi tožnica, ker njen odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k reševanju pritožbe (1. odstavek 155. člena ZPP).