Jedro

Glede na čas storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je kazenski pregon zoper obdolženega zastaral dne 8. 1. 2021, ko je preteklo deset let od storitve kaznivega dejanja.

Izrek

I. Pritožba oškodovanca A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje kazenski postopek zoper obdolženega B. B. zaradi kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi določil tretjega odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s členom 429 ZKP, ustavilo. Po prvem odstavku 96. člena ZKP pa odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženega in potrebni izdatki in nagrada zagovornika obdolženega, proračun, obdolženi pa je dolžan po prvem odstavku 94. člena ZKP plačati krivdno povzročene stroške v znesku 125,85 EUR, nastale v zvezi z vročitvijo sodnih pisanj. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP je sodišče prve stopnje oškodovanca A. A. z uveljavljanim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2. Zoper tak sklep se je pritožil oškodovanec A. A. smiselno zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Iz njegove pritožbe je razbrati, da pritožbenemu sodišču predlaga, da o kazenski zadevi zoper obdolženega vsebinsko odloči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki v napadenem sklepu pravilno ugotavlja, da kazenski pregon za obdolžencu očitano kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1, po obtožbi Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju Kt 14148/2018, ni več dovoljen. Obravnavano kaznivo dejanje je bilo storjeno v času od 8. 4. 2008 do 8. 1. 2011, ko je v zakonu bila zanj zagrožena kazen zapor do treh let. Ker določba o zastaranju kazenskega pregona iz člena 90 KZ-1 v 4. točki prvega odstavka določa, da kazenski pregon več ni dovoljen, če je preteklo deset let od storitve kaznivega dejanja, za katere se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto, sodišče prve stopnje, ki se na navedeni člen sklicuje, pravilno zaključuje, da kazenski pregon zoper obdolženega več ni dovoljen.

5. Glede na čas storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je kazenski pregon zoper obdolženega zastaral dne 8. 1. 2021, ko je preteklo deset let od storitve kaznivega dejanja. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi določil tretjega odstavka 293. člena ZKP v zvezi s členom 429 ZKP kazenski postopek zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcem po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1, ustavilo.

6. Takšne odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati pritožba oškodovanca, ko se sklicuje na zavlačevanje postopka in trdi, da so mu bile kršene temeljne pravice delavcev, saj navedeno ne more spremeniti pravilne odločitve sodišča prve stopnje.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče o pritožbi oškodovanca odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (člen 402/III ZKP).

8. Stroški pritožbenega postopka po določilu prvega odstavka 96 člena ZKP iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika, obremenjujejo proračun.