Jedro

Tožena stranka je s tem, ko je zagotovila in izvedla preverjanje oškodovanke o seznanjenosti z navodili o varnem delu 4. 1. 2005 in 18. 12. 2009 sicer opravila del dolžnega ravnanja v smislu predpisov s področja varnosti pri delu, vendar je tožena stranka dolžna vzpostaviti tudi ustrezen nadzor pri konkretnem delu v smislu ali delavci predpisana navodila tudi spoštujejo v praksi. To sicer ne pomeni, da bi vsak zaposleni delavec moral imeti stalen nadzor pri spoštovanju navodil, ki jih predpiše delodajalec. Hkrati pa tudi ne pomeni, da je delodajalec potrebno dolžnost opravil že s periodičnimi usposabljanji in preizkusi zaposlenih delavcev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani del prvostopenjske sodbe (I. in III. točka izreka) potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo 4.962,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.886,63 EUR od 6. 3. 2012 in od zneska 1.076,11 EUR od 1. 3. 2014 do plačila (I. točka izreka). V presežnem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka sodbe).

2. V pritožbenem roku je pritožbo zoper ugodilni del sodbe in zoper odločitev o stroških postopka vložila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne ter tožeči stranki naloži v plačilo celotne stroške pravdnega postopka, podrejeno temu pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na določbi 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), ker naj bi utrpela škodo zaradi opustitev ukrepov varstva pri delu s strani tožene stranke.

6. Neutemeljena je pritožba v delu, s katerim prvostopenjskemu sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj bi neutemeljeno dovolilo spremembo tožbe na naroku za glavno obravnavo 20. 8. 2014 z razširitvijo tožbenega zahtevka za nadaljnje stroške zdravljenja. Edini pritožbeni očitek s tem v zvezi se nanaša na zatrjevano okoliščino, da bi tožeča stranka lahko zahtevek v razširjeni obliki podala že ob vložitvi tožbe oziroma najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo 22. 5. 2014. V skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP lahko tožeča stranka tožbo spremeni do konca glavne obravnave. V skladu s prvim odstavkom 185. člena ZPP pa sodišče lahko spremembo tožbe dopusti kljub nasprotovanju tožene stranke, če je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Okoliščina, da bi tožeča stranka lahko razširjeni zahtevek postavila že ob vložitvi tožbe, pri takšni oceni ni odločilna. Prav tako ni utemeljen pavšalni pritožbeni očitek, da naj bi bil s tem toženi stranki onemogočen kvaliteten odgovor na vse njene navedbe. Iz spisovnih podatkov je namreč razvidno, da je sodišče toženi stranki po razširitvi tožbe omogočilo dodaten rok za izjasnitev glede razširjenega dela tožbe (sklep na obravnavi 20. 8. 2014), kakor tudi, da je tožena stranka v pisni vlogi z dne 29. 8. 2014 zgolj podala trditev o nadaljnjem vztrajanju pri dosedanjih trditvah in dokazih. To pa pomeni, da na strani prvostopenjskega sodišča ni bilo podane več nobene ovire za odločitev o razširjenem tožbenem zahtevku, glede katerega je pogojno zaključilo glavno obravnavo dne 20. 8. 2014. 7. Glede samega temelja obveznosti je prvostopenjsko sodišče odločitev oprlo na naslednje ugotovljeno dejansko stanje: - oškodovanka – delavka tožene stranke S. P. je bila zaposlena na delovnem mestu čistilka bazena in je 29. 3. 2010 utrpela poškodbo pri delu pri pomivanju stekla na zunanji steni steklene stene bazena, ko je stala na aluminijasti „A“ lestvi ter imela v roki teleskopsko palico za čiščenje oken, pri čemer se je lestev ugreznila v tla in se začela nagibati, zato je, da bi preprečila padec, skočila z lestve in si pri doskoku poškodovala peto na nogi, - pomivanje oken je bila delavkina naloga, čeprav ni bilo nobenega, ki bi ji držal lestev, - na enak način je okna pomivala že tri dni pred škodnim dogodkom in je nihče od nadrejenih ni opozoril na nepravilnosti, - pred izvedbo del je zaprosila za dodelitev sodelavke, da bi ji držala lestev, a pomoči ni dobila, - po samem škodnem dogodku je bilo s strani tožene stranke odrejeno, da je čiščenje oken na lestvi dovoljeno le v primeru, da eden od delavcev lestev drži, - navodila toženke prepovedujejo nošenje bremen na lestev in nagibanje za doseganje želenih površin ter določajo, da mora biti lestev postavljena na stabilni, ravni in utrjeni podlagi in da jo je potrebno zavarovati pred zdrsavanjem in premikanjem, - vidni teren je neraven in ne omogoča stabilne postavitve lestve, saj je možen ugrez, - čistilno orodje se raztegne z na skupno 4 m, steklena stena pa meri v višino 3,2 m, - delavka je bila z navodili seznanjena in je opravila preverjanje znanja navodil 4. 1. 2005 in 18. 12. 2009. 8. 87. člen ZZVZZ daje podlago tožeči stranki za uveljavljanje regresnega zahtevka od delodajalca za stroške zdravljenja, ki jih nosi tožeča stranka in so posledica opustitve ustreznih higiensko sanitarnih ukrepov, ukrepov varstva pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi. Navedeni zakonski okvir tako daje podlago za zahtevek, ki temelji na krivdnem ravnanju delodajalca, zato je sklicevanje prvostopenjskega sodišča na objektivno odgovornost tožene stranke materialnopravno zmotno. Pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča je zato potrebno presojati zgolj v okviru ugotovitev predpostavk o krivdni odgovornosti tožene stranke, to je opustitev ukrepov varstva pri delu, ki naj bi bili v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka.

9. Neutemeljena je pritožba v delu, s katerim izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, ki se tiče skladnosti izpovedi prič A. A. in S. P. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče jasno in življenjsko sprejemljivo ocenilo skladnost izpovedi obeh zaslišanih prič, to je oškodovanke in njene nadrejene delavke. Zgolj s pritožbenimi navedbami, da sta bili navedeni priči v kontaktu po nesreči in na dan glavne obravnave, še ne postavlja resnega dvoma v resničnost njunih izpovedb. Bistvo izpovedbe oškodovanke je bilo v tem, da je na enak način kot v škodnem primeru, delo opravljala tudi pred tem ob vedenju nadrejenih.

10. Tožena stranka se je v konkretnem primeru poskušala ekskulpirati predvsem z očitkom samovoljnega ravnanja oškodovanke, ki naj bi bilo v izrecnem nasprotju s pisnimi navodili tožene stranke, s katerimi je bila seznanjena. Tožena stranka je s tem, ko je zagotovila in izvedla preverjanje oškodovanke o seznanjenosti z navodili o varnem delu 4. 1. 2005 in 18. 12. 2009 sicer opravila del dolžnega ravnanja v smislu predpisov s področja varnosti pri delu, vendar je tožena stranka dolžna vzpostaviti tudi ustrezen nadzor pri konkretnem delu v smislu ali delavci predpisana navodila tudi spoštujejo v praksi. To sicer ne pomeni, da bi vsak zaposleni delavec moral imeti stalen nadzor pri spoštovanju navodil, ki jih predpiše delodajalec. Hkrati pa tudi ne pomeni, da je delodajalec potrebno dolžnost opravil že s periodičnimi usposabljanji in preizkusi zaposlenih delavcev.

11. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da naj bi bilo postopanje oškodovanke, ki se je odločila za čiščenje z lestve, odraz samovolje. Da tožena stranka ni izrecno prepovedala opravljanje tovrstnega dela ob pomoči lestve, izhaja tudi iz s pritožbo neizpodbijane dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da takšna prepoved ni bila odrejena niti po škodnem dogodku, temveč je bilo po tem dogodku posebej odrejeno le, da je takšno delo dopustno pod pogojem, da eden od delavcev drži lestev. Tožena stranka trditev, da ni dopuščala čiščenja z uporabo lestve, ni uspela dokazati. Na nedovoljenost uporabe lestve za čiščenje stekel tudi ni mogoče sklepati iz navodil tožene stranke za varno delo pri uporabi lestev. Iz teh navodil je razvidno le, pod kakšnimi pogoji je kakršnokoli delo na lestvi dovoljeno. Dopuščanje in toleriranje načina dela na konkretni ravni pa je stvar organizacije in vzpostavitve nadzora nad spoštovanjem navodil, ki jih predpiše delodajalec. Pritožbeno sklicevanje na lažje in ustreznejše delo z uporabo teleskopske palice pri tem ne more biti odločilno. Tožeča stranka ni ponudila nobenih trditev, podprtih z dokazi glede izvajanja dolžnega nadzora nad načinom dela zaposlenih delavcev v skladu z navodili za varno delo, ki jih je sama predpisala. Iz navedenih dejanskih ugotovitev je prvostopenjsko sodišče zato pravilno sklepalo, da je tožena stranka opustila dolžen nadzor in je na ta način tolerirala način dela, v posledici katerega je prišlo do škodnega dogodka.

12. Pritožbeno sodišče zato v celoti pritrjuje sklepanju prvostopenjskega sodišča o dokazani krivdni odgovornosti tožene stranke, kakor tudi o primernosti upoštevanja prispevka same oškodovanke (30%). Okoliščina, da se je prvostopenjsko sodišče pri utemeljitvi sicer materialnopravno zmotno sklicevalo na določbo prvega odstavka 86. člena namesto na prvi odstavek 87. člena ZZVZZ, na katerem je tožbeni zahtevek utemeljevala tožeča stranka, za odločitev pritožbenega sodišča ni odločilno. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo vse relevantne predpostavke prvega odstavka 87. člena ZZVZZ.

13. Materialnopravno zmotno pa je pritožbeno stališče, da ni izkazana predpostavka pravno priznane škode, saj tožena stranka z ničemer ni prerekala po višini škodo, kot jo je utemeljevala tožeča stranka v tožbi in ob razširitvi tožbenega zahtevka. Z opustitvijo dolžnega nadzora nad delom svojih delavcev je na ta način omogočila nastanek škodnega dogodka, s čimer je podana vzročna zveza med njeno opustitvijo in vtoževano škodo. V posledici očitne opustitve dolžnega nadzora pa je prvostopenjsko sodišče tudi pravilno odmerilo, da delež oškodovanke ne presega 30%, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi le-ta moral biti večji, celo do 100%.

14. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) in ob ugotovitvi, da je glede na pravilno ugotovitev dejanskega stanja odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani del prvostopenjske sodbe potrdilo.

15. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tožeča stranka stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo ni priglasila.