Jedro

V tem upravnem sporu izpodbijana odločba se neposredno ne izvršuje po določbah o upravni izvršbi po Zakonu o splošnem upravnem postopku in zato zadržanje izvršitve take odločbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 niti ni mogoče. Tožnik bi lahko predlagal tako imenovano ureditveno začasno odredbo na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, s katero bi predlagal začasno ureditev stanja, česar pa ni storil. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da tožnik s svojimi navedbami težko popravljive škode ni izkazal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi zadržalo izvajanje izpodbijane odločbe Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-3273/2013-24 z dne 18. 3. 2015, s katero je kot urejena evidentirana meja (deli mej) tam navedenih parcel. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče med drugim navedlo, da je temeljni pogoj za odložitev izvršitve akta izkazana težko popravljiva škoda, ki naj bi jo ta izvršitev povzročila. Za to mora tožnik predložiti dokaze že ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe. V obravnavani zadevi izpodbijana odločba, izdana na podlagi 40. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, s katero se meje evidentirajo kot urejene, pa se neposredno ne izvršuje po določbah o upravni izvršbi, zato zadržanje izvršitve take odločbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 niti ni mogoče. Ker tožnik ni izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode, je izdajo zahtevane začasne odredbe zavrnilo.

2. Tožnik je zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo, v kateri pritožbenemu sodišču predlaga, naj „napadeni sklep odpravi, razveljavi ter naloži sodišču upravne pristojnosti, da predlogu za začasno odredbo ugodi tako, da zadrži izvrševanje odločbe organa prve stopnje z dne 18. 3. 2015, ki je ostala v veljavi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 4. 2. 2016.“ V nadaljevanju navaja, da „že sama izpodbijana odločba, ki je povsem procesno in materialno zgrešena, daje dovolj osnove, da z lahkoto sklepamo o bodoči grozeči nevarnosti povzročitve škode. Tožnik bo postavljen pred izvršeno dejstvo odvzema posesti najmanj 70 m2 in dostopu do stanovanjske hiše in pomožnih objektov. Škoda je začela nastajati s samim začetkom neregularnega geodetskega postopka, ko si upravni organ mimo zakona prisvaja zasebne koristi sebi v prid. Torej obstajajo predvidevanja, kaj vse bi se lahko v bodoče zgodilo z lastnino in posestjo tožnika, zato vztraja pri zaščiti svoje osnovne državljanske absolutne lastninske pravice, ki mu je zagotovljena po Ustavi.“

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Tožnik pa lahko iz razlogov iz drugega odstavka tega člena zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (tretji odstavek 32. člena ZUS-1). Tudi v primeru zahtevane tako imenovane ureditvene začasne odredbe pa mora tožnik že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in obseg oziroma obliko škode, ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je zanj ta škoda težko popravljiva. Temeljni vsebinski pogoj, ki mora biti izpolnjen z izdajo vsake začasne odredbe, je verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi stranki nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta.

7. Vrhovno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da se v tem upravnem sporu izpodbijana odločba neposredno ne izvršuje po določbah o upravni izvršbi po Zakonu o splošnem upravnem postopku in zato zadržanje izvršitve take odločbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 niti ni mogoče. Tožnik bi lahko predlagal tako imenovano ureditveno začasno odredbo na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, s katero bi predlagal začasno ureditev stanja, česar pa ni storil. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da tožnik s svojimi navedbami težko popravljive škode ni izkazal. V zahtevi za izdajo začasne odredbe je namreč navajal zgolj, da bo „s pripojitvijo zemljišča med ograjo in jarkom onemogočen pristop in uporaba hiše, hkrati pa bo omogočen odvoz in zadržanje vozil v spornem območju“. Tudi po mnenju Vrhovnega sodišča so te navedbe nejasne, v njihovo potrditev pa tožnik tudi ni predložil nobenega dokaza.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče, ker niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.