Jedro

Drugodolžnica je podpisala izvršljiv sporazum o zavarovanju terjatve po 250.čl. ZIZ z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini. Drugodolžnica se je strinjala z neposredno izvršljivostjo obveznosti, pritožba dolžnice je neutemeljena.

Izrek

Pritožba drugodolžnice D.V. se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor drugodolžnice z dne 11.05.2003 zoper sklep o izvršbi, potem ko je ugotovilo, da nobena od navedb drugodolžnice ne predstavlja ustreznega ugovornega razloga in je zato štelo njen ugovor za neobrazložen.

Proti navedenemu sklepu je dolžnica D.V. vložila pritožbo, v kateri smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je res kot solastnica družbe P. d.o.o. zavarovala najeti dolgoročni kredit s hipoteko, kot je navedeno v sklepu o izvršbi. Meni pa, da bi upnik moral najprej svoj dolg izterjati od prvega dolžnika. Ta namreč še zmeraj razpolaga z nepremičnino, katere vrednost je cca 30 mio SIT.

Pritožba dolžnice ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v obravnavanem primeru upnik, družba P. d.o.o. Z., kot dolžnik in drugodolžnica D.V. pri notarki M.K.R. dne 19.10.2001 podpisala izvršljiv sporazum o zavarovanju terjatve po 250.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Ker dolžnik P. d.o.o. Z. kredita ni odplačeval v skladu s pogodbenimi določili, mu je upnik dne 14.01.2003 odpovedal kredit in določil zapadlost terjatve s 17.01.2003. Ob takem dejanskem stanju, ko se je tudi drugodolžnica strinjala z neposredno izvršljivostjo obveznosti iz notarskega zapisa pa tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba dolžnice neutemeljena, zaradi česar je njeno pritožbo kot tako tudi zavrnil.