Jedro

Ker v obravnavani zadevi iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da sta investitorja lastnika parc.št. 15 k.o. ..., je pravilna ugotovitev upravnega organa v izpodbijani odločbi, da je investitor izkazal razpolagalno pravico z zemljiščem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 25.9.2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote Izola z dne 12.3.2003, s katero je upravni organ prve stopnje investitorjema F.T. in A.T., dovolil priglašena vzdrževalna in adaptacijska dela na stanovanjskem objektu A., I., stoječem na zemljišču s parc. št. 10 in 15 k.o. ... in sicer: ureditev odtoka meteorne vode (namestitev žleba na stanovanjski objekt A., I. in napeljava do jaška na parc. št. 15 k.o. ...), preboj zidu stanovanjskega objekta A., I. za izvedbo vrat za izhod na zaprto dvorišče, parc. št. 15 k.o. ... in namestitev kovinskih vrat. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožena stranka pravilno uporabila določbe 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS,št. 18/84, 37/85 29/86 ter Uradni list RS,št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97). Obravnavana lokacija se po dolgoročnem planu Občine I. za obdobje 1986/2000 (Uradne objave, št. 5/89,11/89,13/95,1/00 in 15/00) nahaja v območju z oznako S 2/1, I.-historično mestno jedro, s pretežno namensko rabo: stanovanja, centralne dejavnosti. Centralno mestno jedro je zaščiteno kot urbanistični spomenik, območje varstva kulturne dediščine. Za staro mestno jedro sta bila sprejeta kot urbanistična reda, Načrt prenove (Uradne objave, št. 25/81) in Pravilnik za izvajanje prenove (asanacije) starega mestnega jedra Izola, ki se po Odloku o ugotovitvi usklajenosti prostorskih izvedbenih aktov s prostorskim delom plana Občine I. za obdobje 1986-1990-2000 (Pravilnik, Uradne objave, št. 15/00 in 1/03), uporabljata kot prostorski ureditveni pogoj do sprejetja novega prostorskega izvedbenega akta. Pravilnik v 34. členu določa, da je za izvajanje rednih vzdrževalnih obnovitvenih ter drugih gradbenih del na objektih in napravah potrebno predhodno soglasje Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo P. in soglasje lokalne skupnosti. Investitor je predložil vsa zahtevana soglasja in tudi dokaz, da razpolaga z zemljiščem parc. št. 15 k.o. ... in sicer zemljiškoknjižni izpisek z dne 31.1.2003, iz katerega izhaja, da je investitor lastnik navedene parcele. Sodišča prve stopnje zato zavrača tožničin ugovor v zvezi z lastništvom parc. št. 15 k.o. ... Pri tem sodišče poudarja, da izdaja odločbe o priglasitvi del ne vpliva na civilne pravice tožnika. V zadevi namreč ni sporno, da pri Okrožnem sodišču v Kopru teče lastninska pravda in pri Okrajnem sodišču v Piranu tožba na izročitev posesti, vendar obstoj pravd, upoštevaje obstoječe lastninsko pravno stanje, na odločitev v tej zadevi more vplivati.

Tožnica izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z odločitvijo sodišča in smiselno ponovi tožbene navedbe. Med drugim navaja, da napadena sodba "priznava", da obstaja spor o lastništvu na parceli št. 15 k.o. ..., ker o tem teče pravda na Okrožnem sodišču Koper, zato bi po njenem mnenju moral upravni organ ali sam rešiti to vprašanje kot predhodno vprašanje ali pa postopek prekiniti do rešitve sodišča, ki odloča o tem sporu v rednem postopku. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Glede na prehodne določbe 2. odstavka 107.člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je vrhovno sodišče ugotovilo, da se tožničina pritožba obravnava kot pritožba po ZUS-1. Pritožba ni utemeljena.

Investitorju pristojni upravni organ z odločbo o dovolitvi priglašenih del dovoli priglašena dela, če ugotovi, da so za izdajo takšnega dovoljenja izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa ZUN. Po določbah 1. odstavka 62. člena ZUN, na katerega se prvostopno sodišče in pred njim tožena stranka pravilno sklicujeta, priglasitev nameravanih del iz 51. člena tega zakona vsebuje opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem na bi objekt stal, kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal. Če za urejanje prostora pristojni organ ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma občinskemu odloku zadostuje priglasitev del, ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, izda o tem investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del (2. odstavek 62. člena ZUN).

V obravnavanem primeru je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, v celoti izpolnjeni (nameravana dela, za katera zadostuje priglasitev del, niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, investitorja pa sta predložila tudi vse zahtevane listine in soglasja), kar pomeni, da je pristojni organ imel pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe, to pa je ob presoji zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, presodilo tudi sodišče prve stopnje. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in temelji na zakonu, pritožbeno sodišče pa se strinja tudi z razlogi, ki jih sodišče je prve stopnje navedlo za svojo odločitev in so skladni s podatki in listinami v upravnih spisi ter imajo podlago v določbah 62. člena ZUN in navedenih podzakonskih predpisih.

Tožnica v pritožbi vztraja pri tožbenem ugovoru, da ni izpolnjen pogoj iz določbe 1. odstavka 62. člena ZUN glede pravice razpolaganja s sporno parcelo, kar dokazuje z dejstvom, da pred pristojnim sodiščem teče spor o lastništvu parcele, št. 15 k.o. ... Ugovor tožnice ni upošteven. V upravnih spisih se nahaja zemljiškoknjižni izpisek z dne 31.1.2003, iz katerega izhaja, da sta investitorja lastnika (vsak do 1/2) parcele 15 k.o ... V Zakonu o zemljiški knjigi je določeno načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) določa, da listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (javna listina). Ker v obravnavani zadevi iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da sta investitorja lastnika parc. št. 15 k.o. ..., je pravilna ugotovitev upravnega organa v izpodbijani odločbi, da je investitor izkazal razpolagalno pravico z zemljiščem. Upoštevaje obstoječe lastninsko pravno stanje, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da obstoj pravd na samo odločitev v tej zadevi ne more vplivati in tudi niso podani razlogi za prekinitev postopka. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se pravilnost in zakonitost v upravnem sporu izpodbijanih odločb presoja po pravnem in dejanskem stanju v času prvostopne upravne odločbe. V tem času, pa sta bila investitorja, kot izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska (z dne 31.1.2003) lastnika zemljišča parc. št. 15 k.o. ...

Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.