Jedro

Zvišanje preživnine

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanemu obsegu (točka II in III prvostopnega izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nepravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče v točki I izreka spremenilo stike med nasprotno udeleženko (v nadaljevanju mama) in sinom A. A., rojenim ... 2005 (v nadaljevanju sin) tako, da ti sedaj potekajo po dogovoru med mamo in sinom po željah sina. V točki II izreka je odločilo, da je mati za sina od 6. 10. 2020 dalje dolžna plačevati zvišano preživnino na znesek 230,00 EUR. V presežku je zavrnilo predlog predlagatelja (v nadaljevanju oče) za zvišanje preživnine (točka III izreka). V točki IV pa je ustavilo postopek za plačani del preživnine za obdobje od 6. 10. 2020 do 31. 12. 2022 v zneskih, kot je razvidno iz navedene točke izreka ter v odločbi o pravdnih stroških (točka V izreka) odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Zoper točko II in III prvostopnega sklepa (zvišanje preživnine na znesek 230,00 EUR mesečno ter zavrnitev zvišanja preživnine do uveljavljanega zneska 290,00 EUR mesečno) se pritožuje oče zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo mesečne potrebe sina, ker stroški za prehrano sina znašajo vsaj 170,00 EUR, ne pa 150,00 EUR mesečno, kot je ugotovilo prvostopno sodišče. Zmotno je sodišče tudi ugotovilo stroške šolanja, ker je te ovrednotilo na 263,00 EUR mesečno, ne pa na 110,00 EUR, kot je to ugotovilo prvostopno sodišče. Mesečne potrebe sina tako znašajo 680,00 EUR, ne pa 461,00 EUR, kot je presodilo prvostopno sodišče. Zraven tega je pri določitvi preživnine prvostopno sodišče zmotno ugotovilo in upoštevalo premoženjske zmožnosti obeh staršev k preživljanju sina. Zmotna je presoja prvostopnega sodišča, da oče iz naslova obrti prejme mesečno znesek 6.000,00 EUR, ker ta znesek predstavlja prihodek obrti, od česar je potrebno odbiti stroške in tako oče iz navedenega naslova praktično nima nobenega zaslužka. Sin tudi ni toliko časa pri materi, kot ugotavlja sodba, za razliko od matere, ki je dolžna preživljati še eno mladoletno hčerko pa je oče dolžan preživljati še dva mladoletna otroka. Upoštevaje potrebe sina in pridobitne zmožnosti matere in očeta je potrebno mesečno preživnino zvišati na znesek 290,00 EUR, kot oče v obravnavanem postopku tudi zahteva. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo oziroma razveljavitev prvostopnega sklepa v izpodbijanem obsegu v skladu s pritožbenimi izvajanji. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo mati prereka pritožbenim zatrjevanjem očeta glede stroškov prehrane in stroškov izobraževanja oziroma šolanja sina ter tudi prereka pritožbenim izvajanjem glede premoženjskih zmožnosti obeh staršev in pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev o stikih mame s sinom ni predmet pritožbenega izpodbijanja. Tudi ni sporno, da je bila sinu s sodno poravnavo I P 1248/2007 z dne 16. 10. 2009 dogovorjena preživnina v znesku 40,00 EUR, katero je bila dolžna plačevati mama in da sta oče in mati leta 2016 sklenila dogovor o zvišanju preživnine na znesek 100,00 EUR mesečno in da sta v tem postopku sklenila začasni dogovor na podlagi katerega mati za sina od 1. 9. 2021 dalje plačuje preživnino v znesku 200,00 EUR mesečno. Tudi ni sporno, da na strani otroka, ki sedaj obiskuje srednjo šolo, že zaradi šolanja obstajajo spremenjene okoliščine, ki narekujejo zvišanje preživnine po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)1. Pritožbeno sporna je pravilnost ugotovitve potreb sina in zmožnosti matere za mesečno plačilo preživnine in s tem povezano zahtevano plačilo preživnine nad zneskom 230,00 EUR mesečno. Oče zahteva plačilo preživnine za sina v znesku 290,00 EUR mesečno.

6. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da stroški prehrane za sina znašajo okrog 150,00 EUR mesečno, kar je temeljito obrazložilo v točki 23 razlogov izpodbijanega sklepa. Take odločitve prvostopnega sodišča ne morejo spremeniti pritožbena izvajanja s sklicevanjem na stroške šolske prehrane, stroške posebne prehrane, stroške življenjske košarice, na čas bivanja sina pri očetu in materi, ker je prvostopno sodišče že vse navedene okoliščine upoštevalo pri ugotovitvi stroškov prehrane in pravilno ugotovilo, da ti v povprečju znašajo 150,00 EUR mesečno. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena. Tudi pri stroških šolanja je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da ti znašajo 110,00 EUR mesečno ter te stroške v točki 26 razlogov izjemno temeljito obrazložilo. Pri navedenih stroških je pravilno upoštevalo stroške šolnine, šolskih potrebščin, e-asistenta, avtobusne vozovnice, ekskurzij in podobno. Stroškov za nakup računalnika (ta bi naj stal 1.600,00 EUR) pa prvostopno sodišče pravilno ni priznalo k stroškom šolanja, ker sinu, v skladu z odločbo o usmerjanju, prenosni računalnik zagotovi šola, kar je sin v času šolanja od doma tudi izkoristil. Izkazani tudi niso stroški za sinove inštrukcije nemščine, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče. Prvostopno sodišče tudi pravilno ni priznalo stroškov za defektologa, ker iz podatkov spisa kljub izdani odločbi, da je sin otrok s posebnimi potrebami, ne izhaja, da ta potrebuje defektologa. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

7. Pritožbeno sodišče tako nima pomisleka v presojo prvostopnega sodišča, da mesečne potrebe znašajo okrog 460,00 EUR mesečno (stanovanjski stroški otroka 80,00 EUR, prehrana 150,00 EUR, oblačila in obutev 60,00 EUR, higiena, kozmetika, čistila 20,00 EUR, šolske potrebščine 110,00 EUR, oddih, razvedrilo, rekreacija 40,00 EUR).

8. Prvostopno sodišče je tudi pravilno ugotovilo in presodilo pridobitne zmožnosti roditeljev. Mati otroka je trenutno na materinskem dopustu in prejema okrog 800,00 EUR nadomestila, živi skupaj z zunajzakonskim partnerjem, ki je zaposlen, dolžna pa je preživljati še mladoletno hčerko. Oče je zaposlen kot družinski član v podjetju njegove partnerke in sodišče pravilno ugotavlja, da je letni (ne mesečni, kot navaja pritožba) prihodek podjetja okrog 6.000,00 EUR. Živi z zunajzakonsko partnerko, ki je sicer zaposlena, je pa trenutno na materinskem dopustu in prejema nadomestilo. Z navedeno partnerko ima še dva otroka, ki ju je tudi dolžan preživljati. Je pa oče otroka po poklicu dipl. ing. lesarstva in se ukvarja z restavratorstvom in da takšna dejavnost in sam poklic dajeta očetu dosti večjo možnost za zaslužek od mame, ki je po izobrazbi vrtnarski tehnik. Da ima oče boljši materialni položaj kot izkazuje, pa pravilno sodišče zaključuje tudi na podlagi dejstva, da je sinu kupil računalnik v vrednosti 1.600,00 EUR ter sina vpisal v zasebno šolo, kjer je šolanje dražje kot v javni šoli. Zraven tega prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da otrok na mesec tudi kar precej časa preživi pri materi in je glede na vse navedeno pravilno stroške preživljanja za sina razdelilo na polovico med mater in očeta. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabi materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP).

10. Oče s pritožbo ni uspel, mati z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato sama krijeta svoje pritožbene stroške.

1 Sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.