Jedro

Začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve so omejene na tista sredstva oziroma terjatve, premičnine ali nepremičnine, ki so last dolžnika. Upnik zato ne more uspešno uveljavljati zavarovanja svoje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je last tretje osebe. Tako izvršba kot tudi zavarovanje ni dovoljeno na stvareh ali pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe, to pa so lahko le dolžnikove stvari in ne tudi stvari tretje osebe, ki ni stranka tega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo, da se tožencema S. in M. R. ter L., d.o.o., prepoveduje vsako odtujitev in obremenitev nepremičnine parc. št. 1 k. o. X. Obenem je zavrnilo tudi predlog, da se tožencema S. in M. R. in vsaki tretji osebi in L., d.o.o., prepoveduje vsaka sprememba sklenjene pogodbe med njimi, po kateri toženca izvajata posest nad nepremičnino parc. št. 1 k. o. X. 2. Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, kršitev določb postopka in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagala je, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka je predlagala izdajo sklepa za zavarovanje denarne terjatve, in sicer odškodnine za protipravni odvzem poslovnega deleža nad gospodarsko družbo V. d.o.o., in posledično tudi gospodarsko družbo B., d.o.o. Upnica trdi, da dolžnica skupaj s S. R. obvladuje gospodarsko družbo P., d.o.o., na katero je bilo brez plačila prenešeno premoženje B., d.o.o., in V., d.o.o., ki jih je upnica lastninsko obvladovala. Nevarnost, da upnica brez izdaje začasne odredbe ne bo prišla do poplačila, upnica utemeljuje z navedbami, da dolžnica skupaj s partnerjem S. R. skriva svoje premoženje pred potencialnimi upniki. Dolžnica skupaj s S. R. stanuje v hiši na parc. št. 1 k. o. X, nepremičnina je vpisana kot lastnina L., d.o.o. Partner dolžnice S. R. je nepremičnino v letu 2002 prodal družbi L. Ker se leasingi običajno sklepajo za obdobje do 10 let, je utemeljeno sklepati, da je leasing obveznost že ugasnila in dolžnica skupaj s partnerjem S. R. prav zaradi skrivanja svojega premoženja ne uredi vpisa lastninske pravice nase. Dolžnica razen posesti omenjene nepremičnine nima nobenega drugega premoženja, na katerega bi bilo mogoče poseči v morebitnem izvršilnem postopku.

5. Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnica predlagala prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je v izključni lasti družbe L., ki pa ni stranka tega postopka. Prvostopenjsko sodišče ocenjuje, da ni s stopnjo verjetnosti izkazano, da bi bila navedena nepremičnina res v lasti ali solasti tožene stranke M. R. Predlog za izdajo sklepa o zavarovanju z začasno odredbo v delu, kjer je predlagana prepoved odtujitve in obremenitve, posega v lastninsko pravico tretje osebe, družbe L. Sodišče prve stopnje zato ocenjuje, da zavarovanje, ki je usmerjeno v sfero L., d.o.o., ni v funkciji zavarovanja zahtevka upnika zoper dolžnika. Prav tako se predlog tožeče stranke v delu, v katerem je dolžnici in pogodbenima strankama S. R. ter L., d.o.o., prepovedano spreminjati pogodbo, na podlagi katere dolžnica in S. R. izvajata posest na nepremičnini, nanaša na spremembo pogodbe, katere stranka je tudi L., d.o.o., ki ni zajeta s tožbenim zahtevkom niti s predlogom za zavarovanje z začasno odredbo.

6. Po določilu 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prvi in drugi odstavek tega člena). Po določilu 271. člena ZIZ sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa odredbe, primeroma navedene v točkah 1 - 4 navedenega določila. Že iz predpostavk za izdajo začasne odredbe po 270. členu ZIZ se nakazuje omejitev na odredbe, katerih predmet je dolžnikovo premoženje - ker je le slednje mogoče odtujevati, skrivati ali kako drugače z njim razpolagati. Vse štiri primeroma naštete situacije iz 271. člena ZIZ zadevajo dolžnikovo premoženje, bodisi premične stvari, nepremičnine, dolžnikove terjatve ali sredstva na dolžnikovih računih (prim. mag. Miha Šipec in ostali, Začasne odredbe, GV Založba, Ljubljana 2001, stran 64). Iz navedenega sledi, da so začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve omejene na tista sredstva oziroma terjatve, premičnine ali nepremičnine, ki so last dolžnika. Upnik zato ne more uspešno uveljavljati zavarovanja svoje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je last tretje osebe. Tako izvršba kot tudi zavarovanje ni dovoljeno na stvareh ali pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe, to pa so lahko le dolžnikove stvari in ne tudi stvari tretje osebe, ki ni stranka tega postopku. Zavarovanje denarne terjatve se dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje (prim. 3. člen ZIZ). S tega vidika se pokaže, da je predlagana začasna odredba preširoko zastavljena, saj posega v lastninsko pravico tretje osebe.

7. Pritožnica ne more uspeti z navedbami, da je L., d.o.o., dolžnikov dolžnik, saj predlagana začasna odredba ne meri na zatrjevano terjatev tožene stranke napram družbi L. (ki je tudi sicer povsem nedefinirana), ampak na omejitev lastninske pravice tretje osebe. Prav tako tudi predlagana začasna odredba na prepoved spremembe sklenjene pogodbe z L., d.o.o., posega v pogodbeno razmerje z družbo, ki ni stranka tega postopka, kar ni sprejemljivo.

8. Ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, s katerimi pritožnica dodatno pojasnjuje svojo stisko, saj mora stranka ne glede na to svoje predloge podati v okviru dopustnih zakonskih rešitev. Iz istih razlogov pritožnica ne more uspeti z navedbami v smeri utemeljevanja regulacijske začasne odredbe. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da predpostavk za ureditev razmerja z regulacijsko začasno odredbo pri zavarovanjih denarnih terjatev praviloma (razen v specifičnih razmerjih) ni. V zvezi z omembo ustavnih jamstev pritožbeno sodišče dodaja, da tudi iz ustave izhaja, da mora biti na področju civilnega procesnega in materialnega prava zagotovljena avtonomija strank, spoštovanje človekove osebnosti pa narekuje tudi odgovornost, da človek sam poskrbi za ustrezno varstvo svojih pravic in interesov.

9. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Zato se mu ni bilo treba ukvarjati z navedbami, ki za odločitev niso relevantne.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.