Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo povprečno ceno na krajevnem območju s primerjavo večjega števila predloženih cenikov in Eurotax kalkulacij. Takšni pisni dokazi so primerni za ugotavljanje dejstva povprečne cene na krajevnem območju in v obravnavani zadevi tudi zadostni. Upoštevati je treba to, da predstavlja predmetni postopek spor majhne vrednosti, ki se je vršil za plačilo 557,36 EUR. Postavitev izvedenca avtomobilske stroke za ugotovitev povprečne cene bi bila v danem postopku neekonomična in glede na večje število predloženih pisnih cenikov in kalkulacij tudi nesmotrna. Neizvedba dokaza z izvedencem v takšnem primeru je tudi v skladu z zakonom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in mora tožnici v 15. dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da tožnici plača 557,36 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. točka izreka), v presežku, za del zamudnih obresti, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka). Toženki je naložilo še povračilo pravdnih stroškov tožnice (3. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3.Tožnica je odgovorila na pritožbo in višjemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega 4.000,00 EUR (495. člen ZPP). O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Višje sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6.Tožnica je od toženke (zavarovalnice) zahtevala plačilo stroškov kleparskih in ličarskih storitev, ki jih je opravila na dveh vozilih oškodovank, ki sta bili poškodovani v ločenih prometnih nesrečah, povzročenih s strani zavarovancev toženke. Oškodovanki sta terjatev iz naslova odškodnine odstopili tožnici. Toženka je zahtevku ugovarjala po višini, in sicer glede cene delovne ure in popusta na material.

7.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je cena kleparskih in ličarskih del tožnice (42,00 EUR na uro) primerljiva s krajevno običajnimi cenami ostalih splošnih servisov, ki se gibljejo med 52,00 EUR in 70,00 EUR na uro. Prav tako so običajne cene nadomestnih delov, materiala in delovnih ur. Sodišče prve stopnje je povzelo tudi stališča sodne prakse, da zavarovalnice oškodovancem v zvezi z izbiro servisov ne morejo postavljati enostranskih omejitev, zavarovanci pa so omejeni s tem, da cena izbranega servisa ne sme bistveno odstopati od povprečnih stroškov podobnih popravil.

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe o bistvenih kršitvah določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v delu, ko pritožnica v okviru tega pritožbenega razloga v bistvu oporeka ugotovljeni povprečni ceni storitev na območju in s tem dokazni ceni oceni sodišča. Navaja namreč, da bi se cena morala ugotavljati tudi z upoštevanjem popustov, ki jih izvajalci nudijo strankam in da v spis vloženi ceniki ne odražajo dejanske povprečne cene. Takšne navedbe po svoji vsebini merijo na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeni očitki o tem, da lahko servisi lažno prikazujejo cenike za javnost, povzročitelji pa so to dolžni povrniti, pa ostanejo na ravni pavšalnosti in se višje sodišče do njih tudi ne more podrobneje opredeliti.

9.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dokaznega predloga z izvedencem avtomobilske stroke, ki bi lahko ugotovil povprečno ceno popravil. Sodišče prve stopnje se je do dokaznega predloga opredelilo in ga obrazloženo zavrnilo (74. in 75. točka obrazložitve prvostopenjske sodbe). Tudi sicer višje sodišče ne sledi pritožbenim navedbam, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaz z izvedencem. Sodišče prve stopnje je namreč samo ugotovilo povprečno ceno na krajevnem območju s primerjavo večjega števila predloženih cenikov in Eurotax kalkulacij. Takšni pisni dokazi so primerni za ugotavljanje dejstva povprečne cene na krajevnem območju in v obravnavani zadevi tudi zadostni. Upoštevati je treba to, da predstavlja predmetni postopek spor majhne vrednosti, ki se je vršil za plačilo 557,36 EUR. Postavitev izvedenca avtomobilske stroke za ugotovitev povprečne cene bi bila v danem postopku neekonomična in glede na večje število predloženih pisnih cenikov in kalkulacij tudi nesmotrna. Neizvedba dokaza z izvedencem v takšnem primeru je tudi v skladu z zakonom. Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP), sodišče pa lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (drugi odstavek 450. člena ZPP).

10.S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožba je bila delno utemeljena, zato je višje sodišče zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbijano sodbo spremenilo kot to izhaja iz izreka te sodbe (358. člen ZPP).

11.Zaradi neuspeha s pritožbo toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in mora tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). V skladu z Odvetniško tarifo (OT) in priglašenim stroškovnikom je tožnica upravičena do povračila stroškov za odgovor na pritožbo - 250 točk in 2% materialnih stroškov - 5 točk ter 22% DDV. Vrednost točke je 0,60 EUR. Tožnica je upravičena do povračila 186,66 EUR stroškov pritožbenega postopka. Zakonske zamudne obresti od terjatve na povračilo pravdnih stroškov tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 450, 450/1, 450/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.