Jedro

Dolžnik se v izvršilnem postopku ne more z uspehom sklicevati na to, da je izvršilni naslov nepravilen. Pravnomočno sodno odločbo je namreč mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, izvršilno sodišče pa se v njeno vsebino oz. njeno pravilnost ne sme spuščati.

Izrek

Ugovor in pritožba se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi dovolilo predlagano izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Škofji Loki opr. št. P 189/96 z dne 22. 10. 1996 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 17. 9. 1997 tako, 1/ da se da dolžniku dodatni rok 8 dni, da sam izvrši pravnomočno sodbo, tako da odstrani s parc. št. 680 k.o. ... novozgrajeni betonski objekt in poravna upnikom 97.487,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22. 10. 1996 do plačila ter izvršilne stroške, sicer se 2/ pooblasti upnike, da na dolžnikove stroške, po njih pooblaščeni strokovni osebi, odstranijo navedeni objekt; 3/ dolžnik je dolžan založiti 500.000,00 SIT za izvršitev obveznosti iz izvršilnega naslova 4/ dovoli se izvršba z rubežem plače dolžnika zaradi izterjave terjatve pod točko 1. in 3. ter vseh izvršilnih stroškov upnikov.

Z izpodbijanim sklepom opr. št. I 46/98 - 9 z dne 30.12. 1998 pa je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlogu dolžnika za odlog izvršbe ne ugodi, ugodilo pa je predlogu upnikov in izvršbo odložilo do 1. 3. 1999. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je dolžnik med drugim navedel, da zaradi meteoroloških pogojev v 8 dnevnem roku ne more izvršiti obveznosti. Meni, da je sodba, na podlagi katere je bil izdan izvršilni naslov, neizvedljiva, ker ni določeno kolikšen del objekta je potrebno odstraniti; ker sta odstranjena JV mejnika; ker je pri merjenju nastala napaka v dolžnikovo škodo; Okrajno sodišče pa tudi ni upoštevalo vrednosti celotnega betonskega objekta, ki preprečuje drsenje zemlje za hišo. Po dolžnikovem prepričanju je potrebno pred izvršbo pridobiti strokovno mnenje izvedenca gradbene stroke, ki bo natančno določil tehnologijo podiranja, da se pri podiranju ne bo škodljivo posegalo v preostali del objekta. Dolžnik tudi meni, da mora višino stroškov za odstranitev dela objekta določiti izvedenec, saj je le-ta določena previsoko in brez strokovne podlage. Pritožnik še navaja, da je bil sklep o izvršbi izdan preuranjeno, ker še ni rešena njegova pritožba z dne 26. 11. 1998 v zadevi P 355/98 v kateri se rešuje vprašanje velikosti sporne parcele. Zaradi navedenega dolžnik tudi predlaga odložitev izvršbe, ter postavitev mejnika na SV strani parcele.

V pritožbi zoper sklep opr. št. I 46/98 - 9, z dne 30. 12. 1998 pa dolžnik navaja, da rok za odlog izvršbe ni uresničljv, saj ni bil postavljen realno; z gradbenimi deli se lahko prične šele pri ugodnih meteoroloških pogojih, zato predlaga izvršitev del konec oktobra 1999 (novo sidranje temelja) in maja 2000 (podiranje dela obstoječe stene). Dolžnik v pritožbi še ponavlja ugovorne navedbe o višini predujma ter pravdni zadevi P 355/98. Zaradi navedenega dolžnik predlaga, da višje sodišče določi realen rok za izgradnjo nove in odstranitev stare betonske stene ter da spremeni višino predvidenega predujma na 137.758,50 SIT. Dolžnik je pritožbo tudi dopolnil in predlagal izločitev sodnikov XXX in YYY, ker se upravičeno boji, da mu bodo ob nadaljevanju takšnega ravnanja porušili celo hišo. Ugovor in pritožba sta bila vročena upnikom, ki so na ugovor odgovorili, prerekali dolžnikove ugovorne navedbe in predlagali zavrnitev ugovora in predloga za odlog izvršbe, ter navedli, naj se izvršba zaradi zime odloži kvečjemu do 1. 3. 1999. Ugovor in pritožba nista utemeljena.

K ugovoru zoper sklep o izvršbi: Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor štelo za neutemeljen (po nepotrebnem je sicer o tem odločilo v obliki sklepa) in ga je v skladu z drugim odstavkom 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) poslalo Višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Izvršilni naslov v obravnavani zadevi je pravnomočna sodbe Okrajnega sodišča v Škofji Loki opr. št. P 189/96 z dne 22.10.1996 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 17.9.1997. Iz navedene sodbe izhaja dolžnikova obveznost "...odstraniti iz parc. št. 680 k.o. ..., last tožeče stranke, novozgrajeni betonski objekt, v 15 dneh...".

Takšna sodba je povsem jasna in izvršljiva. Dolžnik se v izvršilnem postopku ne more z uspehom sklicevati na to, da je izvršilni naslov nepravilen. Pravnomočno sodno odločbo je namreč mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, izvršilno sodišče pa se v njeno vsebino oz. njeno pravilnost ne sme spuščati. Zaradi navedenega so brezpredmetne ugovorne navedbe, da ni jasno kolikšen del objekta je potrebno odstraniti (odstraniti je potrebno "novozgrajeni betonski objekt"), da je pri merjenju nastala napaka v dolžnikovo škodo ter da Okrajno sodišče ni upoštevalo vrednosti celotnega betonskega objekta, ki preprečuje drsenje zemlje za hišo. Na izvršljivost pravnomočne sodbe tudi ne more vplivati okoliščina, da pravdni postopek P 355/98, v katerem se rešuje vprašanje velikosti sporne parcele, še ni pravnomočno končan.

Ni mogoče slediti dolžnikovemu predlogu po postavitvi izvedenca gradbene stroke, ki bi določil varen način podiranja objekta. V skladu s predlogom za izvršbo in izpodbijanim sklepom o izvršbi bo odstranitev objekta opravila od upnikov pooblaščena strokovna oseba, kar v obravnavanem primeru zadošča. Seveda pa lahko dolžnik odstranitev ob pomoči ustreznega strokovnjaka opravi tudi sam.

V skladu z določbo drugega odstavka 225. člena ZIZ lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug opravil dejanje. Po oceni pritožbenega sodišča predlagani znesek za stroške v znesku 500.000,00 za odstranitev betonskega objekta ni pretiran. Ob tem je potrebno dodati, da bo dolžniku morebitni neporabljeni del založenega zneska povrnjen. Dolžnikov predlog, naj višino potrebnih stroškov določi izvedenec gradbene stroke je zato neutemeljen.

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor torej pravilno štelo za neutemeljen.

K pritožbi: V skladu z določbo prvega odstavka 71. člena ZIZ je mogoče odložiti izvršbo, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer, da dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo ter katerikoli od osmih pogojev, ki jih našteva zakon v nadaljevanju.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da dolžnikov predlog za odlog izvršbe ni utemeljen (na predlog upnikov pa je izvršbo odložilo do 1.3.1999). Dolžnik ni izkazal za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Zatrjevanje, da gradbenih del ni mogoče opraviti v zimskem času ne zadošča za odložitev izvršbe. Nevarnost, da bi se zaradi porušitve betonske plošče porušila tudi zadnja stena hiše ni verjetno izkazana, prav tako ni verjetno izkazano, da bi bila takšna nevarnost večja, če bi prišlo do odstranitve objekta v času, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, to je po 1.3.1999 in ne šele v oktobru 1999 oz. maju 2000, kot predlaga dolžnik. Pooblaščena strokovna oseba, ki bo opravila odstranitev objekta, pa bo delo seveda morala opraviti po pravilih stroke, tako da dolžnikove hiše ne bo spravila v nevarnost. Tako ni izpolnjen že prvi od pogojev, ki jih za odlog izvršbe predpisuje prvi odstavek 71. člena, to je da bi dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Prav tako pa ni pogojev za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ, saj dolžnik ni navedel nobenih posebno upravičenih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče odložiti izvršbo.

V zvezi z navedbami dolžnika v dopolnitvi pritožbe pa pritožbeno sodišče pripominja, da o izločitvi sodnika v skladu z določbo prvega odstavka 74. člena ZPP (1977) odloča predsednik sodišča. Kolikor pa je mogoče dopolnitev pritožbe razumeti v smislu določbe 371. člena ZPP (1977) pa višje sodišče ugotavlja, da ni pogojev za dodelitev zadeve drugemu sodniku.

Po preizkusu izpodbijanih sklepov se torej izkaže, da ugovorni in pritožbeni razlogi niso podani. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP (1977), na katere mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 365. člena ZPP (1977) paziti po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Zato je bilo potrebno ugovor in pritožbo dolžnika na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljena zavrniti in potrditi sklepe sodišča prve stopnje.

V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99, z dne 15. 4. 1999) je bilo postopek na drugi stopnji potrebno nadaljevati po dosedanjih predpisih, to je po zveznem Zakonu o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90 in Ur.

l. RS 55/92 ).