Jedro

Sklep, ki ga želi tožnik izpodbijati (sklep o prekinitvi postopka), je procesne narave in ga ni mogoče izpodbijati s samostojno tožbo v upravnem sporu. Toženka je pravilno zaključila, da bo sodišče v upravnem sporu takšno tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Takšno stališče je že dlje časa uveljavljeno tudi v sodni praksi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče RS (v nadaljevanju toženka) zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Javne agencije RS za energijo, št. 521-16/2007-8/EE-28 z dne 8. 6. 2007 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, št. 360-243/2023-2570-9 z dne 12. 10. 2023. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil vlogo za izjemno brezplačno pravno pomoč in da je Javna agencija RS za energijo s sklepom, št. 521-16/2007-8/EE-28 z dne 8. 6. 2007, v zvezi s katerim je tožnik vložil vlogo, prekinila upravni postopek do pravnomočne odločitve v zapuščinskem postopku. Ker je izpodbijani sklep po svoji vsebini procesni sklep, za katerega Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne določa, da se lahko izpodbija v upravnem sporu, tožnik s tožbo zoper navedeni sklep nima verjetnih izgledov za uspeh. Ker tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), je toženka njegovo vlogo zavrnila.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženki iz drugih postopkov znano, da mu je država 17. 8. 2006 iz električnega omrežja nezakonito odklopila dve delavnici, ki sta njemu in njegovi družini od leta 1971 dalje zagotavljali edini vir prihodkov. Obe delavnici sta bili 4. 8. 2023 poplavljeni, zaradi odklopa elektrike pa strojev in materialov, ki se tam nahajajo, ni mogoče rešiti, zato nastaja nenadomestljiva škoda. Navaja, da je izpodbijana odločba samovoljna, zlonamerna in v nasprotju s 5., 14., 15., 22., 23., 25., 26., 33., 34. in 67. členom Ustave RS. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženki v ponovno odločanje.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Med strankama je sporno, ali prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep o prekinitvi postopka izpolnjuje objektivni pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.

7. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči poleg finančnega (druga alineja) upošteva tudi objektivni pogoj (prva alineja), tj. da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna med drugim, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Preverjanje pogojev po 24. členu ZBPP organ opravi tudi v primeru odločanja o prošnjah za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 22. člena ZBPP).

8. Navedena zakonska ureditev organu nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne. Po obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pregled, brez poglobljene analize.

9. Toženka je po presoji sodišča v obravnavani zadevi ustrezno napolnila navedeni pravni standard, saj je ob sklicevanju na drugi odstavek 5. člena ZUS-1 podrobno obrazložila, da je sklep, ki ga želi tožnik izpodbijati (tj. sklep o prekinitvi postopka), procesne narave in da ga ni mogoče izpodbijati s samostojno tožbo v upravnem sporu. Pravilno je tudi zaključila, da bo sodišče v upravnem sporu takšno tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.1 Takšno stališče je že dlje časa uveljavljeno tudi v sodni praksi.2

10. Sodišče dodaja še, da se pravno in dejansko stanje obravnavane zadeve razlikuje od odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-619/15-16 z dne 2. 6. 2016, v kateri je odstopilo od zgoraj predstavljenega stališča, da sklepa o prekinitvi postopka ni mogoče izpodbijati s samostojno tožbo v upravnem sporu. Ustavno sodišče RS je v navedeni zadevi obravnavalo situacijo, v kateri je bil prekinjen postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sodni postopki, zaradi katerih je bila prošnja vložena, pa so med tem tekli dalje. V takem primeru lahko pride do posega v prosilčevo pravico do sodnega varstva že zaradi same prekinitve postopka, saj je z njo prosilcu za določeno časovno obdobje onemogočeno uresničevanje pravice do sodnega varstva, to pa bi lahko pomenilo poslabšanje njegovega pravnega položaja v odprtih sodnih postopkih.

11. Za razliko od tega tožnik v obravnavani zadevi poseg v svoje pravice in pravne koristi sicer zatrjuje, vendar ostajajo te trditve povsem splošne oziroma nekonkretizirane. Tožniku bo sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno v zvezi s končno odločitvijo, ko bo lahko uveljavljal morebitno nezakonitost sklepa o prekinitvi, če in kolikor bo menil, da je vplivala na pravilnost in zakonitost končne odločitve.

12. Na drugačno odločitev sodišča ne vpliva niti okoliščina, da je drugostopenjski organ v svoji odločbi zapisal napačen pravni pouk, da je zoper prvostopenjski sklep o prekinitvi postopka dovoljena tožba v upravnem sporu. Napačen pravni pouk stranki namreč ne more dati več pravic, kot jih ima po zakonu.3

13. Tožbeni ugovori, da je izpodbijana odločba obremenjena s kršitvijo 5., 14., 15., 22., 23., 25., 26., 33., 34. in 67. člena Ustave RS, so tako splošni, nekonkretizirani in pavšalni, da ne omogočajo preizkusa v tem upravnem sporu. Sodišče se zato do njih ni vsebinsko opredeljevalo.

14. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

15. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje med strankama ni sporno. Sporno je zgolj pravno vprašanje, tj. ali prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep o prekinitvi postopka izpolnjuje objektivni pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.

1 V skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže, če akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. 2 Tako Vrhovno sodišče RS že s sklepom I Up 200/2008 z dne 2. 10. 2008. Med novejšimi odločbami glej zlasti sklepe Vrhovnega sodišča RS I Up 160/2016 z dne 15. 6. 2016, I Up 183/2023 z dne 1. 3. 2023 in I Up 6/2019 z dne 24. 4. 2019. 3 Sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 454/2009 z dne 13. 1. 2010.