Jedro

Ker se mora tožnik s pomembnimi dejstvi v zvezi z njegovo premestitvijo seznaniti že pred vložitvijo tožbe, saj jih bo le tako tudi ustrezno prerekal oziroma jim nasprotoval in tako utemeljil svoj tožbeni zahtevek, izpodbijana odločba tožene stranke ne dosega standarda obrazloženosti pisne odločbe o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca. Izpodbijana odločba o napotitvi je zato nezakonita.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba in izpodbijani del sklepa spremenita tako, da se glasita: „I. Odločba tožene stranke za začasno napotitev A.A., št. ... z dne 20. 5. 2013 je nezakonita in se razveljavi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 560,75 EUR v 8 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila, pod izvršbo.“

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 334,97 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I. točka izreka) zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odločbe tožene stranke št. ... z dne 20. 5. 2013 za začasno napotitev tožnika. V II. točki izreka je s sklepom, ki ni pod pritožbo, postopek zaradi delnega umika tožbe ustavilo v zvezi z 2. točko tožbenega zahtevka, na podlagi katere naj bi ga bila dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo na PPP B. na delovno mesto policist vodja izmene, šifra delovnega mesta ... V III. točki izreka je naložilo tožniku, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v višini 417,50 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

2. Zoper zavrnitev tožbenega zahtevka in zoper odločitev o pravdnih stroških se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku, toženi stranki pa naloži plačilo vseh njegovih pravdnih stroškov, vključno s pritožbenimi stroški. V pritožbi navaja, da je že s tožbo primarno uveljavljal formalno nezakonitost izpodbijane odločbe zaradi njene neobrazloženosti s sklicevanjem na aktualno sodno prakso višjega sodišča in celo ustavnega sodišča. Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odločba skopo obrazložena, saj je v celoti neobrazložena. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka zgolj prepisala del zakonske določbe drugega odstavka 67. člena ZODPol, to pa ne pomeni niti „skope“ obrazloženosti te odločbe. Tožnik v pritožbi navaja več odločb VDSS in zatrjuje, da je izpodbijana odločba tožene stranke že zaradi svoje neobrazloženosti nezakonita. V nadaljevanju pa navaja, da sicer ni obstajal niti vsebinski razlog za tožnikovo začasno premestitev, kar pomeni, da je sporna odločba tožene stranke tudi iz tega razloga nezakonita. Ta dejstva v pritožbi obširno razlaga in posledično zatrjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje tudi iz tega razloga nepravilna. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo niti tistih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih tožnik zatrjuje v pritožbi in ne tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, vendar pa je na tako ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik v tem individualnem delovnem sporu vtoževal ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 20. 5. 2013 (A1), s katero je bil začasno, za obdobje od 1. 6. 2013 do vključno 30. 11. 2013, napoten na delo na PP C.. Iz omenjene odločbe sicer izhaja, da je tožnik zaposlen na delovnem mestu policist vodja izmene, šifra delovnega mesta ... v uradniškem nazivu policist, vodja izmene I, na PPP B.. Ta odločba je bila izdana na podlagi 24. člena in drugega odstavka 67. člena Zakona o organiziranosti in delu policije (ZODPol; Ur. l. RS, št. 15/2013), pri čemer je postala na podlagi tretjega odstavka 67. člena ZODPol dokončna. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe zapisala, da se javni uslužbenec zaradi nemotenega opravljanja nalog policije začasno napoti na delo na PP C. na podlagi drugega odstavka 67. člena ZODPol. To pomeni, da je tožnik v postopku utemeljeno zatrjeval in to navaja tudi v pritožbi, da je tožena stranka izpodbijano odločbo obrazložila le s prepisom dela zakonske določbe drugega odstavka 67. člena ZODPol. 6. Z ozirom na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS glede obrazloženosti odločitve tožene stranke (sodba VSRS opr. št. VIII Ips 104/2015 z dne 24. 11. 2015) in sodno prakso pritožbenega sodišča (npr. sodba opr. št. Pdp 798/2014 z dne 14. 1. 2015, sodba opr. št. Pdp 712/2015 z dne 10. 12. 2015), iz katere izhaja, da se mora tožnik seznaniti s pomembnimi dejstvi v zvezi z njegovo premestitvijo že pred vložitvijo tožbe, saj jih bo le tako tudi ustrezno prerekal oziroma jim nasprotoval in tako utemeljil svoj tožbeni zahtevek (kar je skladno tudi z določbami ZPP in načinom uresničevanja ustavnih pravic do enakega varstva pravic in do sodnega varstva - 22. in 23. člen Ustave RS; Ur. l. RS/I, št. 33/1991 in nadalj.), pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba tožene stranke ne dosega standarda obrazloženosti pisne odločbe o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca. Tožnik ob vložitvi tožbe ni bil seznanjen s pomembnimi dejstvi v zvezi s svojo premestitvijo, tako da bi lahko ustrezno prerekal razloge. Z razlogi za napotitev je bil prvič seznanjen šele tekom sodnega postopka (ob prejemu odgovora na tožbo oziroma celo kasneje). To pomeni, da je tožnik tožbo lahko dejansko vložil le zaradi formalnih pomanjkljivosti izpodbijane odločbe. S tem pa je bil prikrajšan za uresničevanje ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva. To pa pomeni, da je že iz tega razloga izpodbijana odločba nezakonita, zato je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe in jo razveljavilo (5. alineja 358. člena ZPP).

7. Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe ne odgovarja, ker je tožnikovi pritožbi ugodilo že iz zgoraj navedenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Odločitev o pravdnih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka.

9. Ker se je zaradi odločitve pritožbenega sodišča spremenil tudi uspeh strank v tem individualnem delovnem sporu, je bilo treba ponovno odločiti tudi o pravdnih stroških obeh strank. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v tem individualnem delovnem sporu v celoti uspel (do delne ustavitve postopka zaradi delnega umika tožbe je prišlo zato, ker je prenehala veljati odločba tožnika o njegovi začasni napotitvi na delo na PP C.), zato mu je dolžna tožena stranka povrniti njegove pravdne stroške. Pritožbeno sodišče je tožniku glede na vrednost spornega predmeta (4.000,00 EUR) priznalo nagrado za postopek po tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT; Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadalj.) v znesku 206,70 EUR, nagrado za narok po tar. št. 3102 v znesku 190,80 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR, vse povečano za 22 % DDV (tar. št. 6007) v znesku 91,85 EUR. Poleg tega je dolžna tožena stranka tožniku povrniti tudi stroške takse za tožbo v znesku 41,00 EUR in stroške priče D.D. v višini 10,40 EUR, kar skupaj znese 560,75 EUR. Navedene stroške je dolžna tožena stranka tožniku povrniti v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

10. Ker je tožnik s pritožbo uspel v celoti, mu je dolžna tožena stranka povrniti tudi njegove priglašene pritožbene stroške in sicer nagrado za postopek po tar. št. 3210 v znesku 254,40 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR in 22 % DDV po tar. št. 6007 v znesku 60,57 EUR, kar znaša skupaj 334,97 EUR. Te pritožbene stroške je dolžna tožena stranka tožniku povrniti v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede na to, da tožnik stroškov sodne takse za pritožbo ni priglasil, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.