Jedro

Od trenutka, ko se zoper osebo osredotoči sum, da gre za storilca kaznivega dejanja oziroma prekrška, je za presojo prostovoljnosti ravnanja ključno, ali je bil ustrezno počen o privilegiju zoper samoobtožbo. Zakonitost izvajanja policijskih pooblastil je tako odvisna od vprašanja, ali je bil v trenutku policistovega poziva na izročitev predmetov sum osredotočen in posledično podana obveznost pouka o privilegiju zoper samoobtožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog zagovornika za izločitev dokazov z dne 25. 6. 2023 kot neutemeljen.

2. Zoper tako odločitev se pritožuje zagovornik zaradi kršitve določb postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in preiskavo zoper obdolženca v celoti ustavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je bila zoper obdolženca s sklepom Okrožnega sodišča v Celju I Kpr 83585/2022 z dne 10. 5. 2023 uvedena preiskava zaradi utemeljenega suma, da naj bi storil kaznivo dejanje ponarejanja denarja po drugem odstavku 243. člena KZ-1 tako, da si je priskrbel ponarejen denar, da bi ga spravil v obtok kot pravega, s tem, da si je v času od začetka leta 2020 do 23. 12. 2020 prek spletne trgovine ... priskrbel in nato 23. 12. 2020 na svojem domu na naslovu ... hranil 80 bankovcev za 500,00 EUR, 23 bankovcev za 100,00 EUR in dva bankovca za 20,00 EUR, ki so bili ponarejeni. Ti bankovci so bili obdolžencu zaseženi ob opravljanju hišne preiskave po odredbi Okrožnega sodišča v Celju I Kpd 67340/2020 z dne 17. 12. 2020, ki je bila izdana na podlagi izkazanih utemeljenih razlogov za sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1. 5. Zagovornik je v predmetni zadevi 25. 6. 2023 vložil predlog za izločitev dokazov, pridobljenih na podlagi hišne preiskave, ker naj bi odredba Okrožnega sodišča v Celju I Kpd 67340/2020 z dne 17. 12. 2020 bila izdana na podlagi nezakonito pridobljenih dokazov, saj se opira na vsebino uradnih zaznamkov o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja, sestavljenih s strani kriminalistov A. A. in B. B. po tem, ko sta 1. 3. 2019 opravila postopek z C. C., ki sta jo predhodno zaznala v stiku z obdolžencem. Po stališču zagovornika glede na to, kar so v postopku I Kpr 20905/2019 na naroku 10. 3. 2022 izpovedali oba kriminalista in sama C. C., v času zbiranja obvestil kriminalista nista imela nobenih razlogov za sum, na podlagi katerih bi smeli zahtevati in zbirati obvestila od C. C. 6. Sodišče prve stopnje je v zvezi s takimi navedbami ugotovilo, da iz zadeve I Kpr 20905/2019 izhaja, da sta kriminalista SKP PU Maribor A. A. in B. B. med izvajanjem kontrole v Slovenski Bistrici opazila kontakt med pričo C. C. in obdolžencem, ki je bil zaradi sumljivega obnašanja in dejstva, da je za policiste predstavljal operativno zanimivo osebo, sumljiv za izvršitev kaznivega dejanja. Zato sta opravila postopek identifikacije z C. C., za kar sta imela zadostno podlago, saj za ugotavljanje identitete zadostuje že najnižja stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, to pa je izhajalo že iz predhodno zaznanega stika med pričo in obdolžencem, pri čemer se je domneva policistov izkazala za pravilno, ker sta C. C. zasegla predmete (kokain). Tega naj bi C. C. izročila sama, kot izhaja tudi iz zapisnika o zasegu z dne 1. 3. 2019, ki ga je C. C. lastnoročno podpisala in nanj ni podala nikakršnih pripomb. Sodišče je nadalje ugotovilo, da je priča C. C. v zadevi I Kpr 20905/2019 sicer izpovedovala drugače, kot izhaja iz preostalih dokazov, ki jih je predložila policija, vendar je v zvezi s tem pojasnilo, da to ne more omajati dejstva, da sta kriminalista delovala v skladu s pooblastili, ki jih imata po 148. členu ZKP, saj so obstajali razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje sta kriminalista tako najprej opravila postopek identifikacije C. C. (40. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije), v nadaljevanju pa od nje zbrala obvestila, saj se je izkazalo, da je imela pri sebi prepovedano drogo kokain.

7. Čeprav zagovornik v obširnih pritožbenih navedbah, v katerih povzema svoj predlog za izločitev dokazov, vztraja pri podanem stališču, da kriminalista na podlagi tistega, kar sta zaznala in o čemer sta izpovedovala, nista imela podlage za izvedbo identifikacijskega postopka z C. C., je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da glede na vsebino izpovedb obeh zaslišanih kriminalistov in priče C. C. ni nobenega dvoma o tem, da je bil izpolnjen dokazni standard razlogov za sum, da sta policista začela postopek v skladu s 40. členom ZNPPol in 148. členom ZKP. Tako je odvečna pritožbena razprava o tem, ali sta kriminalista glede na oddaljenost in potek stika med C. C. in obdolžencem sploh lahko opazila kakršen koli prehod prepovedanih drog iz rok obdolženca v roke C. C. ter ali sta imela zadostno podlago za sklepanje o tem, da obstajajo razlogi za sum izvršitve kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1 na podlagi opisanega vedenja obdolženca ob stiku med njim in C. C. 8. Vendar pa pritožba smiselno utemeljeno opozarja na to, da je sodišče prve stopnje ob odločanju o predlogu očitno spregledalo trditve zagovornika o tem, kako je potekal sam postopek ugotavljanja identitete C. C. ter zbiranja obvestil in predvsem zasega prepovedanih drog. Iz uradnega zaznamka z dne 1. 3. 2019, ki sta ga podpisala oba kriminalista, in iz njunih izpovedb izhaja, da naj bi C. C. iz žepa svoje jakne prostovoljno izročila alu zavitek z vsebino, tj. z grudastjo snovjo bele barve. C. C. je ob zaslišanju izpovedala nekoliko drugače, in sicer, da zavitka ni izročila prostovoljno, temveč je kriminalist segel z roko v žep in iz njega izvlekel predmetni alu zavitek. Zlasti pa ni mogoče spregledati v predlogu za izločitev dokazov izpostavljenih izpovedb kriminalistov, da sta na podlagi zaznanega stika z obdolžencem in C. C. vedenja ob postopku identifikacije vedela, da nekaj pri sebi ima (kot je izpovedal upokojeni kriminalist A. A.), oziroma da se je že ob izročitvi osebne izkaznice pojavil občutek, kot da C. C. želi nekaj skriti, zaradi česar se je njun sum zgolj potrdil (kot je izpovedal kriminalist B. B.). Poleg tega je iz izpovedbe C. C. razvidno njeno zatrjevanje, da sta jo obravnavala starejši in mlajši policist, pri čemer jo je večinoma časa obravnaval starejši in jo tudi pozval, da naj mu pokaže račun za stvari, ki jih ima v vrečki, in rekel, da bosta v vrečko pogledala. Na njeno vprašanje, zakaj vse to, pa je odgovoril, da iščejo starejšo žensko s svetlimi, spetimi lasmi, ki naj bi na tem območju kradla. Nato je račun zgolj preletel in jo v nadaljevanju vprašal, če ima še kaj drugega pri sebi, in dejal, naj izprazni žepe. Pri tem je zagovornik v šestem odstavku na 4. strani predloga za izločitev dokazov izpostavil, da iz izpovedb zaslišanih policistov izhaja, da ji pred pozivom, naj izroči predmete, ki jih ne bi smela imeti, nista povedala, da sumita, da ima pri sebi prepovedano drogo, saj naj bi kriminalist A. A. povedal, da sta ji to povedala na policijski postaji, kriminalist B. B. pa je povedal, da ji pravnega pouka nista dala. Prav tako je zagovornik v predzadnjem odstavku na 7. strani zahteve za izločitev dokazov navedel, da če je bila C. C. osumljena kaznivega dejanja tatvine, bi ji morala policista podati pravni pouk po četrtem odstavku 148. člena ZKP, česar pa nista storila. Glede na take navedbe v zahtevi za izločitev dokazov, ki jih zagovornik ponavlja tudi v pritožbi (v drugem odstavku na 5. strani in prvem odstavku na 8. strani), bi moralo sodišče prve stopnje presoditi tudi, ali je v postopku po 148. členu ZKP, ki je bil opravljen z C. C., prišlo do kršitve privilegija zoper samoobtožbo in ali je taka kršitev vplivala na zakonitost odredbe za hišno preiskavo Okrožnega sodišča v Celju I Kpd 67340/2020 z dne 17. 12. 2020. 9. Dolžnost policije, da v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP (v predkazenskem postopku) oziroma v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 55. člena ZP-1 (v prekrškovnem postopku) osebo pouči, da zoper sebe ni dolžna izpovedovati, obstaja od trenutka, ko oseba postane subjekt kazenskega oziroma prekrškovnega postopka, torej nosilec temeljnih procesnih jamstev. Za določitev trenutka, od kdaj taka dolžnost obstaja, je odločilen dejanski začetek kazenskega (smiselno enako pa tudi prekrškovnega) postopka in ne dejstvo, kdaj je bil postopek formalno uveden. Šteje se, da se postopek dejansko začne tisti trenutek, ko je policijsko preiskovanje osredotočeno oziroma zoženo proti enemu možnemu storilcu, kar ustreza (najnižjemu) dokaznemu standardu razlogov za sum, da je izvršil kaznivo dejanje oziroma prekršek. Osrednji del pravnih poukov po četrtem odstavku 148. člena ZKP in po prvi alineji drugega odstavka 55. člena ZP-1 je prav v seznanitvi s privilegijem zoper samoobtožbo. Slednji se izvorno in prvenstveno nanaša na izjave testimonialne in komunikativne narave, sledeč praksi Vrhovnega sodišča pa se razteza tudi na izročitev predmetov na poziv policista, s čimer se osumljenca varuje pred podajo neverbalnih prispevkov k dokaznemu gradivu.1 Da postopek z izročitvijo predmeta ne bo pomenil kršitve privilegija zoper samoobtožbo, mora biti izročitev prostovoljna, kar predpostavi, da je osumljenec (kršitelj) ustrezno poučen, tj. seznanjen s pravicami iz četrtega odstavka 148. člena ZKP oziroma iz prve alineje drugega odstavka 55. člena ZP-1, in da izročitev ne temelji na izrabljanju njegove nevednosti.

10. Od trenutka, ko se zoper osebo osredotoči sum, da gre za storilca kaznivega dejanja oziroma prekrška, je za presojo prostovoljnosti ravnanja ključno, ali je bil ustrezno počen o privilegiju zoper samoobtožbo. Zakonitost izvajanja policijskih pooblastil je tako odvisna od vprašanja, ali je bil v trenutku policistovega poziva na izročitev predmetov sum osredotočen in posledično podana obveznost pouka o privilegiju zoper samoobtožbo.2

11. Ker se sodišče prve stopnje do izpostavljenih vprašanj ni opredelilo, saj jih niti ni zaznalo in posledično ni ugotavljalo relevantnih dejstev v zvezi s temi vprašanji, je utemeljen pritožbeni očitek, da je dejansko stanje, ki je potrebno za odločitev o utemeljenosti zahtevi za izločitev dokazov, ugotovljeno nepopolno, kar terja razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Kot se namreč nakazuje, C. C. ni prejela nobenega pravnega pouka, čeprav so obstajali (najmanj) razlogi za sum, da poseduje prepovedano drogo, kar je prekršek, po drugi verziji pa naj bi bila celo osumljena storitve kaznivega dejanja (tatvine). V posledici izročitve alu zavitka s kokainom je bil z C. C. na policijski postaji opravljen razgovor, v katerem je med drugim obremenila obdolženega D. D. V razgovoru naj bi ji bilo celo predočeno, da je osumljena storitve prekrška, kljub temu pa ni prejela nobenega pravnega pouka, ne pred izročitvijo predmeta niti pred opravo razgovora z njo, pri katerem je imela očitno status osumljenke. Vrhovno sodišče je že jasno judiciralo,3 da kršitev ustavno varovanih pravic določene osebe (konkretno četrte alineje 29. člena Ustave v času policijskega postopka z C. C.) ne učinkuje ekskluzijsko zgolj v morebitnem kazenskem postopku zoper to isto osebo, temveč tudi v razmerju do drugih oseb oziroma obdolžencev, s čimer se zagotavlja elementarna poštenost (pravičnost) kazenskega postopka.

12. Ker se po drugem odstavku 18. člena ZKP sodne odločbe ne smejo opirati na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic, ali na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza (tako imenovani sadeži zastrupljenega drevesa), dokazov, pridobljenih s kršitvijo ustavnega jamstva iz četrte alineje 29. člena Ustave RS, pa ni dopustno uporabiti ne zoper osebo, ki ji je bila kršena pravica ustavnega in konvencijskega ranga, niti zoper katero koli drugo osebo, ki se znajde v kazenskem postopku, bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku presoditi tudi v tem sklepu izpostavljene navedbe v zahtevi za izločitev dokazov in v zvezi s tem presoditi, ali je glede na okoliščine poteka konkretnega postopka po 148. členu ZKP z C. C. obstajal osredotočen sum bodisi na storitev prekrška po 33. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) bodisi glede kaznivega dejanja tatvine po KZ-1, ali je zato nastopila dolžnost podaje pravnega pouka C. C. o privilegiju zoper samoobtožbo in ali je ta dejansko bil dan ali ne. Na podlagi teh ugotovitev bo lahko ocenilo, ali so bili dokazni viri, pridobljeni v postopku z C. C. 1. 3. 2019, najsi gre za prepovedano drogo ali za informacije, pridobljene v razgovoru z njo, pridobljeni zakonito in ali lahko služijo (v povezavi s posledično pridobljenimi podatki) kot podlaga za izdajo odredbe za hišno preiskavo I Kpd 67340/2020 z dne 17. 12. 2020. 13. Gradivo, pridobljeno v postopku z C. C. 1. 3. 2019, ni edina podlaga za izdano odredbo za hišno preiskavo Okrožnega sodišča v Celju I Kpd 67340/2020 z dne 17. 12. 2020. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da se na to gradivo odredba za hišno preiskavo ne bi smela opreti, pa bo moralo v postopku konsekutivnega odločanja presoditi tudi, ali bi bila odredba, tj. na ravni zahtevanega dokaznega standarda utemeljenih razlogov za sum (prvi odstavek 214. člena ZKP), sploh lahko zakonito izdana ob upoštevanju zgolj preostalih podatkov. Drugače povedano – v tem primeru bo treba presoditi, ali so ostali podatki, na katere se odredba sklicuje, sami po sebi zadostni za utemeljene razloge za sum v smeri odreditve hišne preiskave, med hišno preiskavo najdene obremenilne dokaze pa vrednotiti v luči doktrine sadežev zastrupljenega drevesa. Kot se nakazuje, naj bi bil neodvisen dokazni vir zgolj „Anonimna e-prijava organiziranega kriminala“ z dne 27. 11. 2020 (torej dogodek več kot leto in pol po postopku z C. C.), glede česar, torej dokazne vrednosti anonimnih prijav in anonimnih informatorjev, pa že obstaja utrjena sodna praksa.

1 Nosilna sodba VS RS I Ips 41786/2016 z dne 26. 11. 2020. 2 Npr. sklep VSC III Kp 11417/2019 z dne 29. 8. 2023. 3 Sodba VS RS I Ips 44415/2010 z dne 26. 11. 2021 (točke 28 – 30 obrazložitve).