Jedro

Ni mogoče šteti, da je prošnjo za dodelitev BPP tožnik vložil sam ter ne po pooblaščencu. Okoliščina, da je bila tožba vpisana v Pd vpisnik sodišča, kjer so vpisane zadeve, ki se rešujejo v sodnem postopku, prošnja za BPP pa v Bpp vpisnik ter dodeljena v reševanje Službi za BPP tega sodišča, ne da bi bilo na njej označeno, da je bila vložena kot priloga tožbe ter skupaj s tožbo po pooblaščencu, namreč ne more imeti za tožnika nobenih škodljivih posledic.

Tožniku je bil poziv k dopolnitvi prošnje z dne 12. 1. 2015 vročen nepravilno, ker mu ni bil vročen po pooblaščencu. Tako velja, da poziv k dopolnitvi prošnje za BPP tožniku ni bil vročen. Glede na tako stanje stvari pa organ za BPP ni imel podlage za zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev BPP, ker je tožnik ni dopolnil v odrejenem roku.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Strokovne službe za BPP št. Bpp 815/2014 z dne 11. 2. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z dne 1. 12. 2014. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je organ za BPP 30. 12. 2014 prejel tožnikovo prošnjo za BPP in sicer smiselno za pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu zoper bivšega delodajalca zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja, ki se na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani obravnava pod opr. št. I Pd 1421/2014. Tožnikova prošnja ni bila popolna, saj prošnji ni priložil vseh listin, ki jih organ ne more pridobiti po uradni dolžnosti in ni navedel vseh potrebnih podatkov, zato je organ za BPP tožnika s sklepom z dne 12. 1. 2015 pozval, naj prošnjo v roku 15 dni dopolni, tako da predloži manjkajoče listine in navede podatke o vrednosti morebitnih nepremičnin v njegovi lasti. Tožniku je bil poziv vročen 14. 1. 2015 ter je v roku 15 dni, torej najkasneje do 29. 1. 2015, ni dopolnil. Zato je organ za BPP na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) njegovo prošnjo zavrgel. Tožnik vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev materialnega prava. Navaja, da prošnje ni vložil neposredno sam tožnik, pač pa je bila vložena po pooblaščencu tožnika, kar iz prošnje za dodelitev BPP tudi izhaja. Glede na to je bil poziv za dopolnitev prošnje napačno vročen tožniku neposredno. Ker je tožnika kot vlagatelja prošnje zastopal v postopku dodelitve BPP pooblaščenec, bi se morala vsa pisanja vročiti pooblaščencu. Vendar organ tako ni ravnal ter poziva na dopolnitev prošnje ni vročil pravilno. Glede na to sklep, ki ga je organ oprl na ugotovitev, da tožnik po pozivu prošnje ni dopolnil, ni zakonit. Tožniku je bila s tem kršena pravica do izjave. Ne razume namreč slovenskega jezika v taki meri, da bi lahko odgovarjal na sodna pisanja in je tudi prava neuka stranka. Tožnik zato zaradi nepravilnega postopanja organa ni imel možnosti pojasniti okoliščin in dejanskega stanja že v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa. Iz listin izhaja, da ima tožnik pooblaščenca tako v zadevi, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem pod opr. št. I Pd 1421/2013 (pravilno: I Pd 1421/2014), kot tudi v postopku uveljavljanja pravic do BPP; v obeh postopkih ga zastopa isti pooblaščenec. Tožnik dalje pojasnjuje, da je bila prošnja za BPP vložena pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani skupaj s tožbo dne 29. 12. 2014. V tožbi so pojasnjeni razlogi za dodelitev BPP, prošnji pa so bili priloženi tudi predpisani obrazci. Tožnik je tožbi priložil tudi pooblastilo za zastopanje. Po navedenem je bila pri vročanju poziva tožniku kršena določba prvega odstavka 88. člena ZUP, kar ima za posledico, da je bil tožnik prikrajšan za pravico do izjave in je brez njegove izjave organ posledično nepravilno ugotovil dejansko stanje. V dokazne namene se tožnik sklicuje na upravni spis v zadevi, prošnjo za BPP v tožbi z dne 29. 12. 2014, tožbo z dne 29. 12. 2014 s potrdilom o oddaji pošiljke in povratnico, predlaga pa tudi svoje zaslišanje. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri odločitvi in razlogih zanjo. Vztraja tudi pri tem, da je bila vročitev poziva za odpravo pomanjkljivosti prošnje opravljena pravilno, saj organ ni imel pravne podlage (ustreznega pooblastila), da bi poziv vročil morebitnemu pooblaščencu tožnika. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ za BPP mogel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP kot nepopolno zavreči, ker je tožnik v odrejenem roku ni dopolnil. Tožnik meni, da je odločitev nezakonita, ker mu poziv za dopolnitev prošnje ni bil (pravilno) vročen.

Sodišče ugotavlja, da iz spisne dokumentacije v zadevi (izpisa Pd vpisnika sodišča) izhaja, da je tožnik pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani 30. 12. 2014 vložil tožbo zoper toženko A.A. s.p., zaradi izplačila regresa za LD, ki se vodi pod št. I Pd 1421/2014, in da je njegov pooblaščenec v tem postopku odvetnik B.B. Iz navedene dokumentacije dalje izhaja, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani prejelo 30. 12. 2014 (poslano po pošti priporočeno 29. 12. 2014 pod št. R 8213, kot izhaja iz štampiljke sodišča) tudi prošnjo tožnika za dodelitev BPP (na obrazcu BPP št. 1 s prilogami za družinske člane) z dne 1. 12. 2014, in sicer za tožbo zoper A.A. s.p., zaradi izplačila regresa, in v kateri je kot izbrani odvetnik naveden B.B.; iz prošnje same, vpisane pod št. Bpp 815/2014, ne izhaja, da bi je tožnik ne vložil sam oziroma da bi bila vložena po pooblaščencu.

Vendar pa je tožnik v tožbi navedel, da je prošnjo za dodelitev BPP z dne 1. 12. 2014 pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vložil skupaj s tožbo zoper toženko A.A. s.p., zaradi izplačila regresa za LD, ki se vodi pod št. I Pd 1421/2014 (in v zvezi s katero je prosil za BPP), in sicer po pooblaščencu odvetniku B.B.. Tožbi je v dokaz tudi priložil kopijo tožbe, vložene pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, iz katere izhaja, da je tožnik zastopan po Odvetniški pisarni B.B., ter da je v sami tožbi (na prvi strani) navedel kot priloge: pooblastilo, prošnjo za taksno oprostitev ter prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in da je v zvezi s prošnjo za BPP pojasnil razloge zanjo ter navedel kot dokaz izpolnjeno prošnjo za dodelitev BPP na obrazcu BPP št. 1 za tožnika in družinske člane. Vložitev tožbe pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani pa je izkazal s potrdilom o oddaji pošiljke na Pošti … 29. 12. 2014 pod sprejemno št. RA 8213 0033 9 SI.

Navedeno bi potrjevalo navedbe tožnika v predmetni tožbi, da je tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, skupaj s prošnjo za dodelitev BPP z dne 1. 12. 2014 za zastopanje v zadevi, v kateri je vložil tožbo, vložil 29. 12. 2014 (oziroma tega dne poslal priporočeno po pošti) po pooblaščencu odvetniku B.B. Ob takem stanju stvari pa se sodišče s tožnikom strinja, da ni mogoče šteti, da je prošnjo za dodelitev BPP vložil sam ter ne po pooblaščencu. Okoliščina, da je bila tožba vpisana v Pd vpisnik sodišča, kjer so vpisane zadeve, ki se rešujejo v sodnem postopku, prošnja za BPP pa v Bpp vpisnik ter dodeljena v reševanje Službi za BPP tega sodišča, ne da bi bilo na njej označeno, da je bila vložena kot priloga tožbe ter skupaj s tožbo po pooblaščencu, namreč po mnenju tega sodišča ne more imeti za tožnika nobenih škodljivih posledic.

Glede na to sodišče ne pritrjuje toženki v odgovoru na tožbo, da organ za BPP ni imel podlage, ker prošnji za dodelitev BPP ni bilo priloženo pooblastilo, da bi poziv za dopolnitev vloge vročal morebitnemu pooblaščencu tožnika. Po povedanem tako sodišče sodi, da je bil tožniku poziv za dopolnitev prošnje za dodelitev BPP z dne 12. 1. 2015 vročen nepravilno, ker mu ni bil vročen po pooblaščencu; gre za kršitev prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (po katerem postopa organ za BPP po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek). Ker se po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, tako velja, da poziv za dopolnitev prošnje za BPP tožniku ni bil vročen. Glede na tako stanje stvari pa organ za BPP ni imel podlage za zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev BPP, ker je tožnik ni dopolnil v odrejenem roku.

Sodišče ob tem še dodaja, da je sprejelo ter upoštevalo nova dejstva, ki jih je tožnik v zvezi z vložitvijo prošnje za BPP navedel ter izkazal v tožbi, saj v postopku za izdajo izpodbijanega akta te možnosti ni imel, kot je v tožbi tudi navedel (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1, arg. a contrario).

Ker je sodišče presodilo, da se v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo oziroma moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo ter izpodbijani sklep odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek.

O stroških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožniku priznalo stroške na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov postopka tožniku v upravnem sporu, skupaj z uveljavljanim 22 % DDV, ker je tožnikov pooblaščenec zavezanec za DDV.