Jedro

Eden od kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavlja finančni položaj prosilca. Med strankama v konkretnem primeru je sporen cenzus, ki ga je zakonodajalec v ZSV določil kot nujen pogoj za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Ker tožničin mesečni prihodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je treba prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrniti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani opr. št. I P 1718/2010. Toženka je namreč pri ugotavljanju finančnega položaja tožnice ugotovila (11. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 96/2004 do 23/2008, v nadaljevanju ZBPP), da ni upravičena do brezplačne pravne pomoči glede na njen finančni položaj. Do brezplačne pravne pomoči je namreč upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (1. odstavek 13. člena ZBPP). Po določbi 2. odstavka 13. člena ZBPP pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek). Tožena stranka je za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja tožnice oziroma njene družine po 14. členu ZBPP smiselno uporabljala določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in 1. odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07-UPB, 23/07 – popravek, 41/07 – popravek in 122/07 – odločba US, v nadaljevanju ZSV). Tožena stranka je ugotovila, da znaša lastni dohodek tožnice v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje oziroma od marca do maja 2011 skupno 1.418,07 EUR. Ugotovljeno je bilo tudi, da je tožnica samska oseba. Povprečni mesečni dohodek tožnice je bil tako ugotovljen na 472,69 EUR mesečno, kar pa presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV in znaša neto 230,61 EUR, dvakratnik torej 461,22 EUR, kar izključuje pravico tožnice do brezplačne pravne pomoči. Tožnica se z navedeno odločbo, ki po njenem prepričanju temelji na napačni uporabi materialnega prava in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ne strinja in je vložila tožbo. Tožnica navaja, da ji je bila z odločbo Bpp 595/2007 z dne 12. 6. 2007 že dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje. Njeno premoženjsko stanje se v navedenih letih ni izboljšalo oziroma celo poslabšalo. Danes tožnica prejema pokojnino v višini 333,41 EUR, varstveni dodatek v višini 93,00 EUR ter invalidnino v višini 46,00 EUR. Tožnica se v nobenem primeru ne more strinjati z navedbo v izpodbijani odločbi, da naj bi njen povprečni mesečni dohodek presegal višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki naj bi po odločbi sodišča znašal neto 230,61 EUR. Tožnica meni, da minimalni mesečni dohodek v Republiki Sloveniji znaša prav gotovo več kot samo 230,61 EUR na mesec. Sodišču tožnica predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je na tožbo odgovorila, vztrajala pri razlogih v izpodbijani odločbi ter le-te še ponovila. Tožena stranka je namreč vpogledala v: prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, obvestila ZPIZ za obdobje od marca do maja 2011, odgovor na pritožbo opr. št. I P 1718/2010 z dne 13. 6. 2011, centralni register prebivalstva RS, register transakcijskih računov pri Banki Slovenije, bazo podatkov Geodetske uprave RS, bazo podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bazo Klirinško depotne družbe d.d.. Tožena stranka je tako ugotovila, da znaša lastni dohodek tožnice v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, to je od marca do maja 2011, v skupni višini 1.418,07 EUR, kateri obsega prejete pokojnine v navedenem obdobju v višini 1.000,23 EUR, varstveni dodatek v višini 279,21 EUR in invalidnino v višini 46,21 EUR. V skladu z 2. odstavkom 23. člena ZBPP je tožnica samska oseba. Glede na navedeno je tako tožena stranka ugotovila, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnice 472,69 EUR, kar presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV in znaša neto 230,61 EUR, dvakratnik pa torej 461,22 EUR, kar izključuje pravico tožnice do brezplačne pravne pomoči. Sodišču predlaga, da tožbo tožnice zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 1. člena ZBPP pomeni brezplačna pravna pomoč (BPP) pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Eden od kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavlja finančni položaj prosilca. Med strankama v konkretnem primeru niso sporni zneski, ki jih tožnica prejema, prav tako tudi ne seštevek tožničinih prejemkov (pokojnina, varstveni dodatek, invalidnina), ampak cenzus, ki ga je zakonodajalec v ZSV (22. člen) določil kot nujen pogoj za pridobitev brezplačne pravne pomoči. ZSV v 22. členu določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 230,61 EUR in se usklajuje enkrat letno, in sicer v mesecu januarju za indeks cen življenjskih potrebščin za obdobje zadnjih dvanajstih mesecev pred mesecem uskladitve, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi. Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine pa se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in 1. odstavka 30.a člena ZSV (14. člen ZBPP).

Kot lastni dohodek se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (1. odstavek 27.a člena ZSV). Ker tožničin mesečni prihodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, da se tožničina prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne, pravilna.

Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino prošnjo pravilno zavrnil, ne da bi presojal tudi ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine.

Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami, v nadaljevanju ZUS-1).