Jedro

Če je s pravili tožnika vendarle potreben podpis za to posebej pooblaščene osebe, je to stvar povsem notranje sfere tožnika, ki ne more predstavljati upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje (1. odstavek 116. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7.7.2003 štelo napoved pritožbe tožeče stranke za umaknjeno. Tako je ravnalo zato, ker tožeča stranka kljub pozivu (pozvana je bila s sklepom z dne 22.5.2003) ni (pravočasno) predložila dokazila o plačilu takse za napoved pritožbe.

Tožeča stranka je predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Navedla je, da je sodno takso plačala naslednji dan po prejemu poziva, dokazila o plačilu pa ni poslala pravočasno zaradi odsotnosti vodje računovodstva, ki pri njej podpisuje vse dopise, ki se nanašajo na plačila.

Ker je pritožbeno sodišče zavrnilo njeno pritožbo (s sklepom z dne 6.10.2004), je zoper drugostopenjski sklep vložila revizijo. Navedla je, da jo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V njej predvsem uveljavlja, da sta nižji sodišči nepravilno uporabili določbo 3. odstavka 497. člena ZPP.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revident sicer utemeljeno uveljavlja, da določba tretjega odstavka 497. člena ZPP ni terjala predložitve dokazila o plačani taksi za pritožbo (zadostovalo je samo plačilo), vendar pa to ne more biti odločilno za odločanje v tej zadevi. Revident namreč ne napada sklepa, s katerim je bilo ugotovljeno, da je bila njegova napoved pritožbe umaknjena, pač pa napada sklep, s katerim je bilo odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je revident (tedanji tožnik) navajal, da ni mogel predložiti dokaza o plačani taksi za pritožbo zaradi odsotnosti računovodje. Predložitev dokazila o plačani sodni taksi ni dejanje, ki bi samo po sebi terjalo posebno pooblaščenost. Če je s pravili tožnika vendarle potreben podpis za to posebej pooblaščene osebe, je to stvar povsem notranje sfere tožnika, ki ne more predstavljati upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje (1. odstavek 116. člena ZPP). Enako velja tudi za samo odsotnost pooblaščenih delavcev. Poslovanje pravne osebe mora biti ves čas organizirano tako, da daljša odsotnost pooblaščenih delavcev (tožnik je imel 15 dni časa za predložitev dokazila) ni ovira za opravo procesnih dejanj stranke v sodnem postopku.

Po povedanem in na podlagi določbe 378. člena v zvezi z določbo 4. odstavka 384. člena ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno. Zavrnitev obsega tudi stroškovni del revizije.